Revizorjeva odgovornost

Nadzor Agencije za javni nadzor nad revidiranjem nad opravljenim delom revizorjev pri revidiranju računovodskih izkazov dokapitaliziranih bank je novo poglavje v razčiščevanju okoliščin sanacije bank pred poldrugim letom. Ali se bo nad njeno neoporečnostjo zgrnila še temnejša senca dvoma, bomo vedeli jeseni, ko bodo znane ugotovitve revizijskih nadzornikov.

Čeprav ti pregledujejo kakovost dela revizorjev – družba Ernst & Young je revidirala izkaze NLB in Banke Celje, Deloitte izkaze NKBM, KPMG Slovenija pa Abanke –, ne pa Banke Slovenije in finančnega ministrstva, ki sta sanacijo vodila, bodo njene ugotovitve lahko postale nov argument bodisi kritikov načina izvedbe bančne sanacije bodisi njenih zagovornikov. Ne nazadnje, pred sodišči potekajo upravni spori, vložene so odškodninske tožbe, na ustavno sodišče pa je prispelo kar 23 zahtev za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki so omogočila radiranje za skoraj 600 milijonov evrov podrejenih obveznic.

Izbrisani delničarji in imetniki podrejenih obveznic večkrat govorijo o izračunani preveliki luknji, ki je tak izbris upravičevala. Tudi agencija je pod drobnogled vzela kreditni portfelj in obseg oblikovanih oslabitev. Če so banke oblikovale preveč oslabitev, pomeni, da je bil ocenjen kapitalski primanjkljaj v bankah preglobok, država pa je za njeno pokritje namenila toliko več denarja.

Banke so oslabitve pripravile na podlagi pregledov kakovosti aktiv bank, v katerih so ocenjevalci zelo strogo vrednotili zavarovanja, in obremenitvenih testov, ki so temeljila na nerealno črnih makroekonomskih scenarijih. Na podlagi tega pesimizma velik kapitalski primanjkljaj ni bil presenečenje. A pri teh pregledih ne gre za revizijo, ampak za nerevizijske storitve, pri katerih ni nujno upoštevati mednarodnih računovodskih standardov, ampak se naročnik in izvajalec dogovorita o ciljih pregleda in metodologiji. Na podlagi teh pregledov je bil ugotovljen potreben obseg dokapitalizacije.

Drugače je pri redni reviziji, kjer revizorja ne zanimajo makroekonomske predpostavke, ampak mora biti pregled neodvisen in strokoven. Ali so bili postopki revizorjev pri revidiranju računovodskih izkazov bank za leto 2013 vodeni pravilno? Ali so se prepričali o obsegu slabitev, ki so jih banke pripravile? Ali pa so morda neupravičeno potrjevali računovodske izkaze s prevelikimi oslabitvami? Na ta vprašanja išče odgovore Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.

Ta je revidiranje bank že večkrat vzela pod drobnogled in ugotovila nepravilnosti, tudi pri slabitvah kreditov in ocenah zavarovanj. Čeprav so računovodski izkazi odgovornost poslovodstev družb, smo lahko kritični, da revizorji v preteklosti niso (dovolj) opozarjali na tveganja bank. Na to je, denimo, opozorila tudi evropska komisija in kot razlog navedla, da so določene revizijske hiše predolgo revidirale iste stranke.

Prihodnje leto začnejo veljati nova evropska pravila, ki naj bi povečala kakovost, transparentnost in neodvisnost dela revizorjev, prav tako tudi nadzor nad njimi. Glede na izkušnje iz finančne krize lahko strožjo regulacijo z veseljem sprejmemo.