Robotske zdrahe

Pred leti je v eni od nadaljevank o zdravnikih neka kirurginja navdušeno tlesknila z rokami: »A robota ste kupili? Naj poskusim!« In šla operirat. Kakšno leto pozneje so robota z istim imenom kupili v Splošni bolnišnici Celje. Kot tista igralka, le da je šlo tokrat zares, so tudi v Celju navdušeno razlagali, kaj vse to pomeni za paciente. Seveda niso kar odšli operirat, v TV-serijah je to sicer mogoče tudi brez izobraževanja in precej hitreje ...

Vendar je šlo hitro tudi v Celju. Namesto za digitalizacijo, ki je še danes nimajo, so se odločili za Da Vincija. Ni jim žal, ker so robotske operacije predvsem prostate številnim pacientom omogočile boljše življenje. In če seštejemo vse prihranke, ki se zaradi boljšega načina zdravljenja naberejo, gre pri zdravljenju z robotsko kirurgijo za najcenejši način.

In tu nastanejo težave. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravijo, da so prihranki predvsem na strani bolnišnice. Tistih bolnikov, ki bi bili v staležu in pri katerih bi v ZZZS privarčevali, pa menda tako ali tako ni veliko, ker gre večinoma za paciente, ki so upokojenci. In tako je kar tri leta trajalo, da je ZZZS ugodil celjski bolnišnici in za te operacije namenil višjo ceno. Do takrat so jim plačevali toliko kot za najdražje laparoskopske, torej okoli 2400 evrov premalo.

Bolnišnica je z robotom najprej delala na donacije. Denarja je, seveda, zmanjkalo. Pacientom so zato predlagali, da če želijo robotsko operacijo, naj jo doplačajo. In če ZZZS ni zavihal rokavov, ko so jih prosili za višjo ceno, je tokrat pohitel in bolnišnico tožil. In izgubil. Zdaj poskušajo znova, za primere, ki jih še niso spravili na sodišče. Pa ne zaradi denarja, ampak hočejo dati bolnišnici in vsem, ki morda razmišljajo podobno, lekcijo. Dokler ZZZS ne odobri višje cene, zavarovancem ne smeš zaračunavati novih tehnologij. Pa če so še tako dobre in ti še tako dolgo časa odločaš.

Glede tega bi ZZZS morda lahko zaploskali, vendar se lahko vprašamo, ali to pomeni, da bi brez boljše operacije, če bi bolnišnica to upoštevala, ostalo več sto pacientov? Dodatnega denarja bolnišnica ni imela. Bi torej morala ustaviti robota, za katerega so plačali 1,7 milijona evrov? Bi vrhunski kirurgi, ki so se za to usposabljali, sploh ostali v Celju? Da bi rezali trebuhe kot včasih?

Prav je, da ZZZS opozori, da cene ne moreš kar tako zvišati, ker si boljši, naprednejši in ker si naredil nekaj pomembnega za paciente. Morda pa bi bilo prav tudi, da bi njihovim odločevalskim postopkom dali pospešek. Saj celjska robotska zgodba ni edina. Na trgu je vsako leto veliko novosti, od materialov do aparatov. Lahko uporabljamo stare ali nove, slabše ali boljše. Ali je postopek za uvajanje in vrednotenje novih tehnologij lahko hitrejši, pa vedo le na ZZZS. Kot tudi, ali pri oceni vrednosti zdravljenja upoštevajo le ceno posameznih opravljenih dejanj ali ceno od začetka diagnoze do konca zdravljenja. In ali upoštevajo tudi »ceno«, ki jo ima kakovostno zdravljenje za kakovost bolnikovega življenja. Plenice do konca življenja so namreč oddaljene za le en tresljaj roke, ki ga robot lahko umiri.