Rusi prihajajo!

Vsaj prvih sto dni, kar je Belo hišo zasedel Donald Trump, je bolj ali manj pokazalo, da ni bila utemeljena za nekatere bojazen, za druge pa upanje, da se bo novopečeni »najmočnejši človek na svetu« res uprl »sistemu« in izpolnil vse tisto, kar je napovedoval med predvolilno kampanjo. Tudi to, da bo, kakor se za uspešnega poslovneža spodobi, normaliziral odnose z Rusijo. Te je prejšnja ameriška administracija pripeljala skoraj do dna, se je že nekajkrat pritožil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je bil ta teden prvič v gosteh pri Trumpu. Sodelovanje z njim in s svojim ameriškim kolegom Rexom Tillersonom je po srečanju gost pohvalil kot »precej bolj poslovno« v primerjavi z »umazanimi triki« njunih predhodnikov. »Zdaj je naš dialog osvobojen ideologiziranosti, ki je bila značilna za Obamovo administracijo,« je izjavil dolgoletni prvi mož ruske diplomacije.

Ruski predsednik Vladimir Putin na zadnje ameriške sankcije proti Rusiji, ki jih je Obama uvedel tik pred odhodom iz Bele hiše, ni hotel odgovoriti, kar bi bilo v svetovni diplomaciji običajno. Upal je, da se bo po Trumpovi inavguraciji ameriška politika zelo spremenila. »A od takrat ni bilo nobenega resnega napredka,« so včeraj ugotovili v ruskem časniku Kommersant. Celo nasprotno. Nekateri Trumpovi novi kadri na nadvse pomembnih mestih, kakor je vodenje ameriške delegacije v Združenih narodih, kažejo, da so bili prejšnji Obamovi protiruski jastrebi skorajda golobice v primerjavi s tistimi, ki jih je izbral do Rusije menda tako ljubeznivi novi ameriški predsednik.

Poročila, ki so prav v času, ko je Lavrov besedoval s Trumpom, prihajala iz najbolj vzhodnih koncev Zahoda, prav tako niso skladna s pričakovanjem, da se utegne na novo razbesnela hladna vojna kaj kmalu umiriti. Tako so v sredo v Wall Street Journalu v članku o obisku ameriškega obrambnega ministra Jima Mattisa v Litvi razkrili tudi, da bodo pred septembrskimi skupnimi rusko-beloruskimi vojaškimi vajami ZDA v Baltsko morje poslale vojne ladje, v svoje roke prevzele Natov sistem za nadziranje zračnega prostora, po besedah neimenovanega visokega predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva pa razmišljajo tudi o tem, da bi na tem območju začasno namestili protiraketne sisteme patriot.

Optimisti upajo, da se bo ta trend zaostrovanja vsaj zaustavil, ko se bosta julija končno tudi osebno srečala Trump in Putin. Pesimisti pa se spominjajo, da niti po tistem, ko sta si v dosti bolj prijaznih davnih časih že takrat prvi mož Rusije Putin in njegov tedanji ameriški kolega George Bush mlajši v Sloveniji globoko pogledala v oči in prisegla neomajno prijateljsko zvestobo, ni bilo nobenega premika v togi protiruski paradigmi washingtonskega sistema. Kakšen je realističen pogled Moskve, je najlepše ponazoril dolgoletni voditelj ruskih komunistov Genadij Zjuganov. »Spreminjali so se časi, tehnologije, vreme, le strategija Američanov ne. To je ekspanzija, utrjevanje svoje nadvlade in zadnja leta globalna politika, s katero hočejo prevzeti glavne strateške vire, od surovin, informacij do finančnih tokov,« je povedal takoj po Trumpovi izvolitvi. Dejansko je ta doslej prinesla le eno novost v ameriško-ruskih odnosih. Po zaslugi sposobnih piarovcev njegove nesposobne demokratske tekmice na predsedniških volitvah so postali del ameriških notranjepolitičnih spopadov. In tako bo še dolgo ostalo.