So letošnje predsedniške volitve že odločene? Bo dobil Borut Pahor drugi mandat? Bomo imeli enega ali dva volilna kroga? To so vprašanja, ki si jih mnogi postavljajo pred zadnjim tednom predsedniške kampanje, a na dnevnem redu imamo še nekaj soočenj, nato bo 22. oktobra zastor padel.
V družbah, kjer so svobodne volitve temelj političnega sistema, so vsakršne napovedi nehvaležne. Prvič zato, ker je nemogoče do potankosti ugotoviti, kakšna je splošna ali večinska volja ljudstva, drugič pa, ker so ankete v tesnih volilnih tekmah lahko tudi zavajajoče. Pri naših tokratnih predsedniških volitvah za zdaj nimamo težav ne s prvim ne z drugim.
Predsednik republike Borut Pahor pa je po treh tednih kampanje ostal nesporni favorit. Zavedajoč se tega, je na soočenjih, ki naj bi bila menda odločilna, deloval nezainteresirano, odzval se je le toliko, kolikor je bilo treba, na pričakovane napade pa odgovarjal s strpnostjo. Pahorju je jasno, da mora zdaj, ko je tako rekoč že v cilju, teh nekaj metrov le še mirno preteči oziroma prepešačiti, četudi ga kje morda malo zaboli ali zažuli.
Tudi v naši tokratni anketi ugotavljamo, da je velika večina volilnega telesa že odločena. Postavlja se vprašanje, kaj Pahorjevi izzivalci še lahko storijo v zadnjem tednu. Kako Pahorja zvabiti na teren, kjer bi se ali osramotil ali pokazal za nekompetentnega predsednika. A časa ni veliko, kampanja pa je tudi po slovenskih standardih mirna in ne preveč negativna. Zato verjetno ne bomo veliko zgrešili z oceno, da ne le predsedniški kandidati, ampak tudi volivci le še odštevajo ure in dneve, da bo teh volitev konec.
Nato – ko bo ime novega predsednika že znano – bo napočil čas za analize, kjer se ne bomo mogli izogniti ugotovitvi, da v dveh ali treh tednih ni mogoče premikati gora, še manj pa spreminjati ljudske volje.