Tiskane izdaje
Slovenija je končno dobila fiskalni svet, kar je po treh neuspešnih razpisih že kar zgodovinski dosežek za državo. Vlada na čelu s premierom Mirom Cerarjem in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman si je pri tem precej oddahnila; menda v pričakovanju protiusluge pri imenovanju enega od ustavnih sodnikov je tokrat svoje, odločilne glasove nazadnje prispevala opozicija na čelu s SDS; tudi birokrati iz evropske komisije so nam zdaj zapisali pozitivno kljukico, nismo več edina evrska država brez fiskalnega sveta. Nam tako preostane le razmislek, zakaj smo morali tako dolgo čakati na fiskalni svet, kaj smo z njim pridobili in kakšni izzivi ga čakajo.
Fiskalni svet je posebna, neodvisna institucija, ki mora, kot varuh zdravih javnih financ, vedno nastavljati kritično ogledalo vladi, ministrstvom in drugim javnim blagajnam, zdravstveni, pokojninski in občinskim. In tu ima že način kadrovanja dve sistemski hibi. Za prijave kandidatov in njihov izbor na vladi je po zakonu zadolženo ministrstvo za finance, kar pomeni potencialen konflikt interesov. To je nekaj takega, kot če bi bilo za izbor varuha človekovih pravic pristojno »policijsko« ministrstvo za notranje zadeve. In drugič, vsiljena določba, da je za imenovanje sveta potrebna ustavna večina 60 glasov (kar je absurd ob dejstvu, da, recimo, ustavni sodniki ali pa člani sveta Banke Slovenije potrebujejo le 46 glasov), je povzročila, da se nekateri resni strokovnjaki s področja javnih financ na prejšnje razpise sploh niso prijavljali. Ali pa so doživeli fiasko v parlamentu kot marca lani.
Po zaslugi kadrovske »koalicije voljnih« v parlamentu smo zdaj fiskalni svet dobili, a s strokovno in kadrovsko zasedbo, ki poznavalcem vzbuja mešane občutke in se bo morala še dokazati. Poleg zelo izkušenega predsednika Kračuna pomisleke, ali bo svet res neodvisen organ - kot določa zakon -, vzbuja že dejstvo, da bosta oba člana v njem lahko zaposlena za največ polovični delovni čas, poleg tega pa bosta še naprej vladna uslužbenca. Eden od njiju celo na finančni upravi (Furs), to pomeni, da bo nadziral in ocenjeval nadrejene, tudi ministrico za finance - in tudi sebe. Kredibilnost sveta navzven bi bila seveda večja, če bi vanj privabili kakega res povsem neodvisnega tujega strokovnjaka, kot je že bila praksa, a politične volje za to pač ni.
Fiskalni svet bo moral takoj krepko poprijeti, pred njim je zelo veliko zakonsko predpisanih nalog, pričakovanja javnosti tudi niso majhna. Že v prvih tednih ga čaka odziv na nacionalni reformni program in program stabilnosti, ki ju mora vlada pripraviti prihodnji mesec in poslati v Bruselj. Pred svetom so tudi strokovne dileme ob verjetnih pogajanjih z evropsko komisijo o strukturnih prizadevanjih in proračunskem varčevanju, to bi lahko bila ena političnih tem te jeseni. Ob vse večjih vladnih obljubah ter proračunskih in lobističnih apetitih bi moral svet postaviti meje vladi pri pripravi državnega proračuna 2018 - da bo pripravila stabilen, programski proračun, ne pa takega, ki bo košara dragih predvolilnih daril s pogubnimi učinki za stabilnost javnih financ.
Za vse to bo fiskalni svet potreboval trdno hrbetnico in veliko dobrih strokovnih argumentov »za dobro Slovenije« - čeprav za ceno zamere vsakokratni vladi ter tudi tistim 73 poslankam in poslancem, ki so mu v torek namenili svojo rekordno podporo.
