Tiskane izdaje
Kar zlahka si predstavljamo finančnega ministra, ki zvečer domov prinaša šopek in se veseli, da bo po novem letu najbrž dražji. Cvetličar, ki danes k sto centom cvetoče davčne osnove pribije osem centov in pol, bo po novem letu za državni proračun k osnovi prištel dvajset centov. Ali bo za kupca to že preveč?
Seznam izdelkov, pri katerih Slovenija uporablja znižano stopnjo, je dolg, je ugotovila vlada. Po merilih, ki jih minister za finance Janez Šušteršič tudi danes ni razkril, je izbrala skupine, v katerih bo od 1. januarja za 11,5 odstotne točke več davka na dodano vrednost (DDV). Predlaga storitve javne higiene, hrano za male živali, uporabo športnih objektov, časopise in revije, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, frizerske storitve ter dobavo lončnic, sadik in rezanega cvetja.
Verjamemo, da so ministri, ko so si ogledovali seznam, vendarle uporabljali ključ: za višji davek so izbrali ponudbo, brez katere je pač mogoče živeti, sicer slabše, a še vedno, pa tudi kakšno, za katero si v vladi zamišljajo, da slabo vpliva na državljane. In rekli bomo tudi to: vlada je naredila krivico sodobni zaposleni ženski, ki se ob službi ne utegne plaziti z mokro krpo po tleh in oknih!
Vladni urad za izračune je aprila ugotovil, da bi popravek splošne stopnje DDV z 20 na 21 odstotkov proračunu zagotovil dodatnih 120 milijonov evrov, prispevek k inflaciji pa bi znašal približno 0,5 odstotne točke. Vlada pričakuje, da bo njena izbira zagotovila približno 70 milijonov, prispevek k inflaciji pa bo znašal od 0,5 do odstotne točke – minister danes ni vedel natančno.
Zakaj se bo torej davčno breme pri izbranih izdelkih zvišalo za 11,5 odstotne točke, ko pa bi ga bilo mogoče ob večjem izkupičku porazdeliti precej bolj enakomerno? Pa vprašajte svojega rejenega hrčka, ki jé prepoceni hrano za male živali.
