Sam sebi slab gospodar

Zakaj bi kdo delal v lastno škodo? Mogoče pa se mu je to izplačalo. Toda zdaj, kot se zdi, se mu ne bo več. Vrhovnemu tožilstvu je očitno uspelo prepričati vrhovno sodišče, da si tudi v družbah, kjer je ena oseba hkrati poslovodja in edini družbenik, ta ne sme privoščiti vsega, kar si izmisli.

Gre za večletno preigravanje pravnih pravil in različne sodne prakse, kdaj je nekaj zloraba položaja in kdaj ni, najvišja sodna instanca je zdaj temu naredila konec. Ker je prepoznala, da ima razpolaganje z lastnim premoženjem vendarle omejitve; tudi če si sam v eni osebi vse, so poleg tebe morda še zaposleni, upniki. Svoje delo moraš zato opravljati vestno in pošteno, sklepanje navideznih pravnih pogodb in poslov ne sodi v to kategorijo.

Primer, iz katerega izhaja prelom v sodni praksi, je bil težek 15.000 evrov. Javnost ga sploh ni zaznala, šlo je za obroben sodni postopek, v katerem sta dve sodišči odločili popolnoma drugače. Eno je menilo, da se poslovodja lahko strinja z zmanjšanjem premoženja družbe, drugo, da škode lastni družbi ne sme povzročati.

Na prvi pogled se zdi, da gre za res obrobno zadevo, za pravniško dlakocepljenje. Toda, če vemo, da se za takšnimi primeri navadno skrivajo poti do nadaljevanja nezakonitega okoriščanja, potem dobijo drugačno težo. Fiktivni računi so namenjeni zmanjševanju davčnih osnov, izogibanju drugim finančnim obveznostim, pranju denarja. So odskočna deska.

Škoda zaradi gospodarske kriminalitete je za lani ocenjena na več kot 500 milijonov evrov. Bilo je je že precej manj, vendar sedanja spada v višjo kategorijo. Takšno, ki od organov odkrivanja in pregona zahteva večjo odzivnost. Kmalu bomo videli, ali je mogoče tudi z navidez majhnimi potezami kaj spremeniti.