Šampanjec v Trstu, na Reki ...

Za to, da še nimamo drugega tira in ga še vsaj do leta 2030 ne bomo imeli, je odgovorna in kriva nesposobna, sprevržena in od realnega sveta odtujena politika, ki eno obljublja, piše v strategije in nagovore ob proslavah, drugače pa ravna v praksi. In da ne bo nesporazumov: podobno so ravnale vse vlade in koalicije v zadnjih desetih letih.

Tudi zdaj politika in premier obljubljata eno, minister za infrastrukturo dela nasprotno. Nič, od tega, kar govori, ne drži. Ne drži, da Luka Koper slabo posluje, nasprotno – saj je (ne upoštevaje pretovor nafte) najuspešnejše pristanišče na Jadranu –, prehitela je Trst in Reko, beleži najhitrejšo rast pretovora zabojnikov in avtomobilov, rast nasploh. Ni res, da ekonomika ne zagotavlja naložb v nujno izboljšanje železnice. Luka Koper že zdaj za vse dajatve (koncesija, NUSZ, davek na dobiček, dividende, dajatve za varnost plovbe ...) državi in občinam plačuje približno 30 milijonov evrov na leto. Če se bo promet povečeval po sedanji stopnji, bi samo do leta 2030 Luka državi prinesla približno 700 milijonov evrov čiste gotovine. Pri tem ne računamo zaslužka Slovenskih železnic (z 8000 zaposlenimi), ki ustvari več kot polovico prometa s tovorom iz koprskega pristanišča, ne računamo prihodkov cestnih prevoznikov, 45 pomorskih agencij, špediterjev, carine, gradbincev, ki gradijo pristanišče in bi tako radi gradili drugi tir, ne upoštevamo turizma, državnih uslužbencev, ki so tako ali drugače povezani z luko ...

V ta znesek ne računamo, koliko cest (in zraka) bi privarčevali z železnico, koliko manj nesreč in koliko ohranjenih življenj, koliko manj požarov na Krasu (ki jih povzroča vlak na starem tiru) bi bilo, koliko so zdaj ogroženi vodni viri. In ne nazadnje: ali si moderna država ne zasluži vsaj približno takšne povezave z morjem, kot jo imajo vse evropske in številne druge, celo afriške države?

Nasprotje med deklarativnostjo in dejanskim ravnanjem pri drugem tiru je zdaj eksplodiralo do absurda. Kolikokrat je minister v enem samem letu spremenil obljube o gradnji tega tira? Namesto študije o finančni konstrukciji je naročil študijo, ki dokazuje nesmiselnost gradnje tira. In to pri strokovnjakih, med katerimi so tudi nekdanji predstavniki pristanišča Hamburg (tistega pristanišča, ki mu hoče Koper odščipniti delček tovora). Za češnjico na tortici pa je predlagal gradnjo zalednega terminala pri Divači, rešitev, ki se ji smeji vesoljna logistična stroka. Kaj bo zdaj naredil predsednik vlade, bo verjel stroki ali ministrovi študiji, bo spremenil dvajsetletno strategijo? Bo Luko prodal, ker se »ne izplača«? Državi se ne izplača, zasebnikom pa bi se, ali kaj? Povsem vseeno je, za koga delajo omrežja in povezani ministri – za slovenske interese gotovo ne! Šampanjce odpirajo na Reki, v Trstu in Hamburgu, je poudaril Rok Svetek. Luki tako ostaja ena sama alternativa: gradnja železnice med Koprom in Trstom. Neučinkovita slovenska politika na proslavah še vedno prepričuje volivce, da je s srcem za Primorsko. Tako Primorsko odklapljajo in nikakor ne priključujejo.