Tiskane izdaje
Prihod Donalda Trumpa na oblast so celo nekateri komentatorji levice pospremili z napovedmi o novem političnem modelu, toda za zdaj se zdi le kot podvajanje starega. Njegov izlet na Bližnji vzhod ni prinesel svežega vetra, razen morda predsednikovega spoznanja, da niso vsi muslimani skrajneži z bombo pod obleko, ampak da gre za »boj med barbarskimi kriminalci«, ki v imenu vere uničujejo življenja, in spodobnimi ljudmi, med katere je uvrstil tudi večino od 1,8 milijarde muslimanov, »pripadnikov ene največjih ver na svetu«.
Barack Obama je nasledil desetletja ameriškega podpiranja avtoritarnih režimov na Bližnjem vzhodu, od Egipta do najbolj skrajne Saudske Arabije, vse v imenu politične stabilnosti, varnostnega sodelovanja in dostopa do nafte. Njegova politika ni prinesla nenadnega zasuka, v Kairu je dejal, da »ne vemo, kaj je najboljše za vse«, toda hkrati poudaril, da si vsi ljudje zaslužijo temeljne pravice, kot sta svoboda govora in neodvisno sodstvo.
Obama na Bližnjem vzhodu ni bil priljubljen, ko so ZDA podprle razcvet arabske pomladi, še toliko manj. Pomagalo je, ko je sprevidel, da je cena za umik ameriških vojakov stabilnost lokalnih diktatur, in so ZDA precej tišje opozarjale na pomanjkanje demokracije. Trumpove besede, da je boj proti skrajnim ideologijam na tehtnici težji od želja po političnih reformah, so razblinile skrbi oblastnikov.
Stava na stabilnost si je nadela običajne ameriške plašnice, dogovor za boj proti terorizmu je sklepal s saudskim vahabitskim režimom, ki gradi svoj obstoj na paktu z eno najbolj pravovernih verskih ideologij. Pri tej se napajajo skrajne skupine, ki sejejo nasilje po svetu, od Al Kaide do Islamske države.
Trump je izbral za cilj šiitski Iran v trenutku, ko so tamkajšnji sicer nič manj dogmatični verski voditelji doživeli politični poraz z volilno zmago nekoliko bolj zmernega Hasana Rohanija, ki si želi obnoviti stike z Zahodom. Stava na sunitske režime ne samo da ne bo prilila olja na ogenj čedalje večjega razkola znotraj muslimanskega sveta, pač pa se oddaljuje od jedra ekstremizma, avtoritarnih vladavin, ki spodbujajo razmišljanje o nasilju kot edini obliki odpora, kar sproža še hujše oblike zatiranja in vedno nove valove radikalizacije.
Ta nevarnost čedalje bolj ogroža tudi Izrael. Židovska država bo vse težje ohranila sloves edine prave demokracije na Bližnjem vzhodu, medtem ko je spremenila Zahodni breg v velikanski geto, Gazo pa ogradila v največje taborišče na svetu. Trump je včeraj znova ponujal svojo »največjo kupčijo«, toda ob navijanju za mirovni sporazum ni niti enkrat omenil nastanka palestinske države kot pogoja zanj. Eden od lokalnih komentatorjev ga je obtožil, da ne ve skoraj ničesar o Bližnjem vzhodu, njegova prizadevanja pa označil za šarlatanstvo. Toda oblasti v Riadu in Jeruzalemu se počutijo zelo udobno ob njegovem »načelnem realizmu«, realpolitiki donosnih orožarskih pogodb in zatiskanju oči pred človekovimi pravicami.
