Tiskane izdaje
Višegrajski skupini držav V4, v katero so se pred dobrega četrt stoletja povezale Madžarska, Poljska in takrat še skupna država Češkoslovaška, so že večkrat napovedali bridki konec. Zadnji povod za tako črnoglede napovedi so bile nedavne izjave predsednika slovaške vlade Roberta Fica, da je za njegovo državo regionalno sodelovanje v četvorki sicer pomembno, a da so življenjski interesi Slovaške v evropskem »trdnem jedru«, takšnem, kakor si ga predstavljajo v Franciji ali Nemčiji.
Te besede, ki jih je pred dnevi Fico mimogrede navrgel v svoji bliskovito kratki izjavi o koncu enotedenske vladne krize, so nekateri zahodni komentatorji razglasili za nič manj kot napoved konca te vzhodnoevropske lobistične skupine, ki je pred dvema letoma dobila nov zagon v »solidarnostnem« uporu proti »prisilnemu« nameščanju »nezakonitih priseljencev«, ki ga od njih zahteva bruseljska »inkvizicija«. Veliki zagovornik neliberalne demokracije, madžarski premier Viktor Orbán, »je izgubil pomembnega zaveznika v Evropi«, je ugotovil neki kanadski analitik. Podobne komentarje o slovaški »izdaji« je bilo slišati na Poljskem, kjer je nova populistična oblast pod taktirko sivega kardinala Jarosława Kaczyńskega tudi povedla državo po Orbánovi poti.
Ni povsem jasno, kaj je s svojo podporo temeljem stare Evrope zares hotel povedati socialdemokratski premier države, ki je edina v V4 izpolnila pogodbene obveznosti in uvedla skupno evropsko valuto. Vsekakor pa je po prepričanju analitikov s tem hotel povedati, da Bratislava podpira načrt za večjo evropsko integracijo, ki sta ga maja sprejela nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Pri agenciji Reuters so ugotovili, da se je Fico, ki je bil večkrat oster do nerealističnih bruseljskih birokratov, zdaj odrekel svojemu prejšnjemu evroskepticizmu in se distanciral od »nekaterih drugih vzhodnoevropskih držav« oziroma »nacionalističnih vlad na Madžarskem in Poljskem«, ki sta si prislužili grajo Bruslja zaradi napadov na svobodo medijev in liberalno demokracijo.
V obdobju kislih kumaric je razumljivo, da iz muhe, kakor je kratka, skorajda tavtološka izjava nekega premiera članice EU, da je njegova država proevropsko usmerjena, nastanejo celi sloni, ki napovedujejo nič manj kot razpad regionalne lobistične skupine, ki je z nedavnim obiskom izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja dokazala, da lahko doseže prave mednarodne diplomatske »uspehe«.
Višegrajski četverici so prezgodnjo smrt že velikokrat napovedali, nazadnje ob izbruhu ukrajinske krize, ko so analitiki pričakovali spor med na Ruse alergičnimi Poljaki in Madžari, ki jih vodi Putinov prijatelj Orbán. Napovedi se niso uresničile. Nasprotno, četverica je dobila veter v krila z uporom proti evropski pribežniški politiki.
V4 je po besedah profesorja na anglo-ameriški univerzi v Pragi Benjamina Cunninghama pač »nekakšna lobistična skupina, ki se v splošnem strinja o tem, čemu nasprotuje, ne pa tudi o tem, za kaj se zavzema«. Nekaj spodbudnih proevropskih besed njenega premiera najbrž res ne pomeni, da bo Slovaška izstopila iz združbe držav, ki, tako Cunningham, »nasprotujejo okoljevarstveni politiki EU, zavračajo načrte za namestitev vojnih beguncev in širijo neodgovorno politično retoriko, hkrati pa so vesele, če lahko iz Bruslja izpulijo čim več denarja za gradnjo novih avtocest, železniških postaj in podobno«.
