Še naprej v duhu Trsta

Na rimski univerzi Sapienza bodo imeli odslej katedro za slovenski jezik in književnost. Na tržaškem konservatoriju bo odslej tudi slovenski konservatorij. Pri rimski vladi bo že to pomlad začelo delovati stalno omizje, prva institucija, ki bo nekako bdela nad slovensko manjšino, se za njo zanimala. Da bo laže razumeti: doslej so slovenščino že učili na rimski univerzi, ni pa imela prave veljave, ker ji niso nikoli dodelili katedre in denarja zanjo. Zamejski rojaki so se za konservatorij, za svoj delež v tržaškem italijanskem konservatoriju, tolkli desetletja in že skoraj obupali. Omizje za manjšino bo prva točka v Rimu, kamor bodo zamejci lahko poklicali ali pozvonili; doslej so letali od Poncija do Pilata in od vrat do vrat, ko so iskali kakšnega sogovornika. Treba je bilo najti koga, ki je za Slovence in manjšino sploh vedel ...

Precejšen del slovenske vlade je prihitel v Rim na zasedanje koordinacijskega odbora ministrov Slovenije in Italije. Zaradi italijanskih domačih stisk in zdrah so ga enkrat že prestavili, sredi decembra.

Ministri so se pogovarjali o tem in onem, tudi o stvareh, ki se ne morejo tako na hitro in obetavno končati z dogovori, kakor katedra, konservatorij ali stalno omizje o manjšini. Uplinjevalniki v Žavljah so še na mizi, marsikaj drugega tudi, o slikah iz istrskih cerkva in muzejev tokrat sploh niso govorili, vendar to ne pomeni, da so se nehali pogovarjati.

Zanimivo in glede na zgodovino odnosov v kotičku sveta ob severnem Jadranu kar pomenljivo pa je, da so ministri, eni in drugi, pred novinarje skupaj prikorakali precej bolj glasni in sproščeni, kakor smo bili dolgo vajeni.

Franco Frattini in Samuel Žbogar, zunanja in v tem primeru prva med ministri, sta – kakor če bi se prej zmenila in si uvod napisala – začela pogovor z novinarji z besedami o »duhu Trsta«. Lansko srečanje predsednikov je – tako se vse bolj zdi – nekaj premaknilo, nedavni obisk slovenskega predsednika Türka na Kvirinalu pa že kar narekoval današnje spremenjeno ozračje.