Šestnajst let prepozno

Drugi najbogatejši Slovenec na Managerjevi lestvici multimilijonarjev Igor Lah ne mara medijske pozornosti, a se je spet znašel v njenem središču. Višje sodišče mu je za zlorabo položaja zvišalo pogojno kazen in odredilo, da mora plačati 30.000 evrov kazni. Od premoženja, ocenjenega na 129,4 milijona evrov, bo moral državi, ki mu je pravzaprav pomagala obogateti, odšteti 0,023 odstotka te vsote.

Sodba je simbolična, a vsebuje močno sporočilo. Je namreč prva pravnomočna obsodba pidovskega tajkuna, do nje pa je minilo dolgih šestnajst let.

Karierni vzpon Ljubljančana se je začel z ustanovitvijo družbe za upravljanje Divida, ki je v svojih skladih zbirala lastninske certifikate in upravljala pida Kompas Sklad 1 in 2. Ker sta bila pida leta 1996 vpletena v sporno preprodajo Mercatorjevih delnic, je Divida zaradi domnevnega oškodovanja malih delničarjev izgubila licenco za upravljanje pidov. Ko je leta 1998 postal odvzem pravnomočen, je Agencija za trg vrednostnih papirjev Laha ovadila. Ovadba je šest let ležala v tožilskih omarah, šele nato je tožilec, ki so mu predodelili primer, vložil neposredno obtožnico.

Lah pravi, da denar pri njem nikoli ni bil na prvem mestu: »Milijon, deset milijonov, milijarda, deset milijard, razlika je samo v ničlah zadaj. Od milijona navzgor je vse bolj ali manj podobno!« Zato je toliko bolj ironično, da je sedel na zatožno klop zaradi 135.600 evrov, kolikor je v žep vtaknil posrednik pri poslu z delnicami, medtem ko je sam s poceni prevzemanjem družb, z mrežo podjetij, ki so nastajala in ugašala, z iztisnjenjem malih delničarjev ter s selitvijo premoženja iz ene firme v drugo oziroma v tujino s hojo po robu prevzemne zakonodaje postajal čedalje bogatejši.

Na prvem sojenju je bil Lah oproščen, po razveljavitvi sodbe pa so sodniki zavzeli stališče, da je z malverzacijami, ki jih je sam opisal kot orodje, da bi se izognil plačilu davka, stopil čez rob. Finančnik bistrih misli in hitrih potez, ki ga danes poznamo tudi kot mecena kulturnih dogodkov in zbiratelja umetnin, predvsem pa kot poslovneža, ki poskrbi, da završi od presenečenja, tako kot denimo pri poskusu prevzema Pivovarne Laško, je nekoč dejal, da je pred dvanajstimi leti »začutil, da gre za pravo stvar«. Da je privatizacija tista zgodba, ki bo zaznamovala Slovenijo in njega. In kako prav je imel! Nekateri v Lahu namreč vidijo poosebljenje vsega, kar je v privatizaciji šlo narobe, pri čemer mu je šla na roko tudi zakonodaja oziroma politika.

Lani je gospodarski kriminal povzročil za 176 milijonov evrov škode, predlani 505 – prav učinkovit pregon gospodarskega kriminala pa javnost prepoznava kot merilo delovanja pravne države. Država si veliko obeta od nove protitajkunske zakonodaje, a ta bo učinkovita le, če bodo primeri v kratkem času doživeli epilog. Ne glede na to, ali je sodba obsodilna ali oprostilna. Pomembno je, da se pospeši čas odločanja. Da ne bo spet 16 let prepozno. »Milijon, deset milijonov, milijarda, deset milijard – razlika je samo
 v ničlah zadaj.«