Signali

Na oko spektakularna odločitev, da bo evropski mehanizem stabilnosti (ESM) lahko priskočil na pomoč članicam evrske skupine v težavah s kar 500 milijardami evrov posojil, izgubi dobršen del leska že ob primerjavi s sedanjim – začasnim – okopom pred napadi špekulativnega kapitala.

Predvidena vsota je resda visoka, saj bo skupaj s pričakovanim prispevkom Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti 50 odstotkov evropskih sredstev ter prostovoljnimi posojili drugih držav EU presegla 750 milijard evrov. Toliko jih – vsaj na papirju – premore že sedanji obrambni mehanizem, ki deluje več kot pol leta, ne da bi mu uspelo zmanjšati pritiske finančnih trgov na najšibkejše člene evrskega območja.

Prav nasprotno, komaj dan po bruseljskem srečanju ministrov 17 držav, ki so določili višino bodočega reševalnega mehanizma, so obresti na dolgoročne portugalske obveznice, ki služijo kot barometer namer špekulativnega kapitala, znova poskočile v nebo. Ni torej nenavadno, da je prav finančni minister luzitanske članice Teixeira dos Santos kritično ošvrknil (pre)počasno sprejemanje odločitev na območju evra.

ESM ima za zdaj določen zgolj obseg operativnih sredstev, o ključu porazdelitve prispevkov in drugih podrobnostih pa se bodo članice morale še dogovoriti. To glede na odmeve iz palače Justus Lipsius ne bo niti najmanj preprosto, zato utegne biti postavljeni časovni okvir za potrditev celotnega svežnja – do konca marca – zelo tesen.

In prav ta bližajoča se časovna stiska povzroča nove pritiske finančnih trgov, ki jih obseg bodočega mehanizma ni prepričal. Sploh pa so pričakovali vsaj začetek konkretnih razprav o okrepitvi začasnega instrumenta (EFSF), a ga niso dočakali, zato ostajajo previdni. Nič nenavadnega torej, da razmere na področju državnih obveznic še vedno vzbujajo zaskrbljenost evrske skupine, na kar je opozoril tudi predsednik Jean-Claude Juncker.

Špekulacije proti najbolj ranljivi Portugalski se krepijo, kljub temu da je vlada v Lizboni lani zmanjšala proračunski primanjkljaj za dodatni dve točki. Če so finančni ministri z načelno odločitvijo o ESM poskušali pretrgati dosedanjo prakso neugodnih signalov, ki so jih z neodločnostjo pošiljali trgom – to je ob prihodu v Bruselj posebej ožigosal Wolfgang Schäuble –, so z odlašanjem sklepa o okrepitvi EFSF dosegli prav nasprotni učinek od pričakovanega.