Široko zaprte oči

Ustaviti bo treba tudi oblast, kadar bo sama hotela priti do neregistriranih lobistov.

Objavljeno
13. marec 2012 19.24
Janez Markeš, Sobotna priloga
Janez Markeš, Sobotna priloga
Rado Pezdir si zaradi razkritja korupcije in podkupovanja zasluži priznanje, tudi polno in brezpogojno podporo. Predpostavka je, da o koruptivnih dogodkih govori resnico in glede na načrtovano in široko medijsko odmevnost njegovega (samo)razkritja bi bilo nespametno govoriti kaj drugega kakor resnico. Ne le smiseln, temveč vse podpore vreden je tudi njegov poziv državljanom, naj se ne bojijo, naj objavljajo in naznanjajo podobno početje, kajti le tako je državo mogoče premakniti v okvire vladavine prava in jo iztrgati iz rok lobističnih roparjev. Toliko o tem, zdaj pa še o dejstvih in okoliščinah, ki jih ob Pezdirjevem dejanju ne smemo prezreti.

Prva okoliščina je, da je javnost v zadnjem tednu izvedela veliko o lobistični korupciji, ni pa izvedela, kdo to počne. Če zaradi interesa preiskave (NPU in protikorupcijska komisija) imena javnosti niso bila sporočena, je seveda vprašanje, zakaj je bilo sporočeno vse drugo. Lahko bi počakalo in bi po uspešno izvedenem postopku javnost doseglo v zmagovitem protikorupcijskem kompletu.

Druga okoliščina je, da se je Pezdirju v zvezi z zadevo zdelo potrebno takoj sestati z izvršno oblastjo, konkretno z notranjim ministrom Vinkom Gorenakom. Zakaj to bode v oči? Pri preprečevanju korupcije radi govorimo o neodvisnosti in avtonomnosti institucij. Tožilstvo, ki se na predlog Virantove liste pripaja Gorenakovemu ministrstvu, naj bi bilo alfa primer tako neodvisnosti kot avtonomije. Ko je stroka Virantovi listi pojasnila, da je treba biti tu posebno tankočuten, je v stranki zavladalo nelagodje in pravosodni minister Senko Pličanič je napovedal dogovor, da bo tožilstvo ostalo »pri njem«. Celo SDS je zase neznačilno naredila korak nazaj, nekako popustila in v »kompromis« vgradila pričakovanje po izboljšanju učinkovitosti tožilstva, kar naj bi preverili po enem letu.

Užaljeni odziv Virantove liste, češ da si ne dovoli, da bi jo kdo podcenjeval, in da je predlog nesistemski in polovičarski, je bil v resnici polovičarski. Je tej stranki res do ustavnosti institucij države ali le trguje s svojimi interesi? Ko je na koncu zgodbe Rado Pezdir obiskal Gorenaka, je bilo videti, kakor da je aktualna oblast privzdignjena nad korupcijo. Vera v to utegne biti problematična prav na podlagi izkušenj. Pezdir resda ni član Virantove liste, toda zelo težko verjamemo, da z njo, glede na svojo vlogo v koalicijskih pogajanjih pa tudi z vlado, nima nič.

In tretjič. Ko je nadzorni svet NKBM 9. marca za predsednika uprave imenoval Aleša Hauca, smo si lahko priklicali v spomin njegovo vlogo in podobno lobistično bližino (mediji so razkrili, da prek družine Petek) s proslulim projektom brezplačnikov leta 2008. Parlamentarna preiskava je pokazala na nedvoumno finančno sled za interesi SDS oziroma zdajšnjega predsednika Janše. Vse skupaj je pomenilo močan sum zlorabe javnega denarja.

Sprejeti torej velja Pezdirjev poziv k aktivni protikorupcijski drži državljanov do lobistov, ki bi radi vplivali na oblast. Še bolj pa bo treba ustavljati oblast, kadar bo sama hotela priti do neregistriranih lobistov.