V Makedoniji so se nemara cele generacije trudile, da bi zaživele človeka dostojno življenje, vendar je šlo vedno kaj po zlu. Ko je ugasnila luč, so v balkanski krčmi praviloma spregovorili noži. Nove generacije so začele na začetku, ne da bi se kaj naučile iz napak svojih predhodnikov. V človeški naravi je, da vsak misli zase, da je najpametnejši in bolj moder, kot so drugi, tudi če jih dobi s palico po riti.
Eksistencialisti bi Makedoncem in Albancem položili na dušo, da je absurd življenje, v tem bolečem boju pa so prisiljeni sodelovati, ker nimajo druge izbire. Absurd je bila tudi politična kriza, ki je grozila z eskalacijo nasilja in varnostnih tveganj tako v Makedoniji kot v širši balkanski regiji. Makedonski in albanski voditelji so vztrajno gradili jutrišnji dan, ki je vodil vse bliže k prepadu.
Novi dogovor makedonskega političnega vrha je kompromis, ki bo žogo umiril le za kratek čas, če bo Bruselj ocenil, da so razmere v državi znova pod nadzorom, in Makedonijo odrinil na stranski tir. Če jo bo po desetletju čakanja še naprej pustil pred vrati Evropske unije, se bo ustavil tudi proces demokratizacije države. Predčasne parlamentarne volitve, naj po njih slavi zmago pozicija ali opozicija, ne bodo same po sebi odpravile politične nestabilnosti, ki vodi v avtoritarno vodeno državo. Kartel etničnih elit z nezmotljivimi voditelji na čelu bo nadaljeval privatizacijo oblasti in države. Če mu nihče zunaj države ne bo odločno stopil na prste, večno makedonsko sonce še dolgo ne bo sijalo za vse enako.
Politični sporazum je bil nujen, ker se je Makedoniji iztekal čas. Če vlada in opozicija ne bi našli izhoda iz krize, bi se makedonska evropska perspektiva odmaknila v nedogled. Izvolitev nove oblasti, ki bo imela za seboj demokratično izraženo voljo volivcev, ne da bi jo skalile volilne prevare, bo prvi korak k normalizaciji razmer. EU ne bo odstopila od izvedbe dogovorjenih strukturnih reform. Makedonija bo le v primeru reformnih rezultatov dobila zeleno luč za odprtje prvih poglavij, ki pokrivajo vsa sporna vprašanja v državi, kot so uveljavitev pravne države, svoboda medijev in zaščita manjšin. Če bo implementirala priporočila evropske komisije, bi to pomenilo, da je neformalno že začela pristopna pogajanja z EU.
Bruselj je Skopju naložil, da mora valiti ogromno skalo na vrh hriba. Ko skalo pririne skoraj na vrh, ta uide in se skotali na vznožje. Če kdo pri tem Sizifovem delu dobi kamen v hrbet, je to le postranska škoda, ki bruseljski birokraciji ne povzroča sivih las.
Svet ni absurden sam po sebi, takšen postane, ko ga ljudje poskušajo razumeti. To velja tudi za približevanje Makedonije k EU in Natu. Čeprav je res, da ni ravno pridna učenka, ne gre za kazen za grehe, temveč za nagrado. Ko bodo to razumeli tudi povprečni ljudje, se bo vsem odvalil kamen od srca. Makedonija lahko z vsakim dnem v vsakem pogledu vse bolj napreduje ...