Škoda, ker v finalu ni bilo Portugalcev

Slovenci so lahko »ponosni« na svojo druščino, ki ima vsaj 
z eurom več sreče 
kot z evrom.

Objavljeno
03. julij 2012 14.52
Posodobljeno
03. julij 2012 15.00
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Veliko pred koncem finalne tekme v Kijevu je bilo jasno, da je zmagovalec znan, da bodo Španci ubranili naslov prvaka izpred štirih let z Dunaja in da je Prandellijeva Italija prvič povsem odpovedala prav na vrhuncu evropskega prvenstva. Ko je šlo torej zares, za lovoriko, pokal in zgodovino. Potem ko je razplet eura 2012 kar sam odgovoril na dilemo, kaj je v današnjem nogometu bolj dolgočasno – nemočno preskakovanje igre angleškega tipa ali umetnost vrhunske igre, s katero so Xavi, Iniesta in Torres ponesli Španijo v svet bolj odmevno kot Cervantes, Picasso in Dali –, lahko Del Bosquejevi nogometaši že (še vedno) optimistično zrejo v prihodnost.

Na naslednjem velikem turnirju bo elita obiskala zibelko romantičnega nogometa in morebiten uspeh v Braziliji 2014 bi Špance postavil povsem na vrh najboljših ekip v sodobni zgodovini športa. Veliko jim tako ne preostane: nikakor nočejo sestopiti z Mont Blanca, tudi z Mont Everesta ne, o učinkoviti igri tiki-taka pa se že zdaj govori glasneje kot nekoč o totalnem nogometu ali catenacciu.

Euro 2012 je razkril tudi popolno prevlado nogometašev z juga stare celine. V polfinalu so igrale Španija, Portugalska, Italija in Nemčija, katere reprezentanca ima tudi veliko »južnjaškega« pridiha, z rezultatom je presenetila tudi Grčija, neuspešne pa so bile Nizozemska, Francija, Švedska, Danska itn. Tudi Hrvaška si ne more očitati veliko, saj je bila enakovreden partner v skupini C, iz katere sta prišla oba finalista. V tako močni skupini bi lahko vzeli v bran celo Irsko, četudi se je vrnila na Otok brez točke in z devetimi goli v svoji mreži.

Kaj pa Nemčija, najbolj globalizirana reprezentanca na svetu, ki je v polfinalu z Italijo delovala povsem drugače kot moštvo, ki je nekoč nepopustljivo mlelo tekmece do zadnje minute? Morda premalo Löwovih fantov krasi »nemški« značaj, morda so premladi, morda je kriv selektor, ali pa so Španci, ki so premagali »elf« na EP '08 in SP '10, zanje enostavno premočni.

Morda je škoda za popoln vrhunec prvenstva, da se nista Španija in Portugalska pomerili šele v finalu, saj sta bili očitno najboljši reprezentanci na turnirju. Njun dvoboj v Kijevu bi bil sanjski zaključek nogometnega turnirja, prežet z atomskim nabojem, čustvi in zvezdništvom.

Zanimivo, večina uspešnih držav na šampionatu, ki sta ga odlično izpeljali Ukrajina in Poljska, prihaja iz tako imenovane skupine držav PIGS, ki je v zadnjem času tako rekoč postala PIIGSS (Por, Ita, Irs, Grč, Špa, Slo). Prav vse reprezentance iz skupine, ki velja za neformalno združbo najbolj zadolženih članic evroobmočja, so na euru zapustile pozitiven vtis (Irska v skupini C pač ni »mogla« opraviti več). Slovenci, ki so bili neuspešni v kvalifikacijski skupini z Italijo, so lahko »ponosni« na svojo druščino, ki ima vsaj z eurom več sreče kot z evrom.