Skrajni čas za pogovor

Besedna zveza šesti blok skrbi za nelagodje. O šoštanjskem je bilo zapisanega veliko. Brestaniškega je deloma mogoče primerjati z njim. Teb 6 v nasprotju s Tešem 6 resda ne maje temeljev slovenske energetike, posavska enota v gradnji je s 35 milijoni evrov pač miniinvesticija v primerjavi z 1,5-milijardno šaleško.

A oba projekta so pomembni energetski akterji sprejeli z obilico skepse. In oba sta začela rasti ob pomanjkanju jasno določene nacionalne energetske strategije, ne da bi bila pred tem jasno dodelana njuna vloga v slovenskem elektroenergetskem sistemu.

V Brestanici zagovarjajo tezo, da je Teb 6 del dolgoročne rešitve Slovenije za zagotavljanje terciarne rezerve in energetske samopreskrbe oziroma neodvisnosti. Skeptiki pravijo, da je alternativna cenejša rešitev – zakup rezerve v tujini po sprostitvi evropskega trga z elektriko leta 2019 – primernejša.

Katera pot do terciarne rezerve je za Slovenijo najprimernejša?

Ali naj država preide na cenejšo tujo rezervo in verjame, da bo v primeru električnega mrka enotna EU v prvi vrsti poskrbela tudi za nas? Ali raje prisluhnimo opozorilom, da bo vsaka država ob morebitni veliki krizi nemudoma zaprla vrata za prenos tuje elektrike na sončno stran Alp, in se zavestno odločimo za dražjo samopreskrbo?

Morda pa lahko še naprej stojimo na mestu, iztisnemo, kar je še življenja v že amortiziranih in zato malo cenejših ostarelih agregatih, o strategiji terciarne rezerve pa se pogovorimo čez desetletje ali dve, ko stara tehnologija brez zgrajene nove dokončno odpove sodelovanje?

Odgovor na ta vprašanja naj bi dala energetska strategija Slovenije. Toda naša država ustreznega usmeritve nima.

Direktor Elesa je ob naših poizvedbah o prihodnji vlogi Teba 6, ki je po njegovem Slovenija za terciarno rezervo trenutno ne potrebuje, zapisal, da od energetskega koncepta Slovenije pričakuje tudi poglavje o sistemskih storitvah.

Kdaj bo koncept sprejet, je težko napovedati. Nacionalni energetski program bi moral biti sprejet že leta 2009. Namesto tega še vedno uradno velja resolucija iz leta 2004.

Da je v vmesnem obdobju ob korenitih zasukih (OVE, Fukušima, padec cen energentov, sprostitev trga EU, staranje agregatov …) energetika delala neusklajene poteze, ne preseneča.

Obe šestki sta kljub rizičnosti investicij začeli rasti tudi zato, da bi dolgoročno ohranili proizvodnjo v tradicionalnih energetskih krajih. V Trbovljah, kjer so brez strategije države pri iskanju lastne prihodnosti zaspali, so danes v likvidaciji.

K nedorečenosti je svoj delež prispevala tudi politika, ki je prek dividend začela srkati investicijski potencial energetike. Marsikomu dišijo depoziti Gen energije za Nek 2, ki bi lahko reševali Teš 6.

Direktor Teba napoveduje, da bo študijo o brestaniški šestici kot ponudniku terciarne rezerve predstavil pomembnim. Direktor Elesa ga vabi za strokovno omizje. Končno. Skrajni čas je, da vsi odgovorni začnejo konstruktiven pogovor o prihodnosti terciarne rezerve (in energetike) v Sloveniji.