Slabo se nam piše

Nenavadno, koliko travm in koliko interesov je prebudila železnica, ki bi jo morali že zdavnaj imeti, če bi hoteli ravnati podobno, kot ravnajo strateško prisebne države. V shizofreni položaj drugega tira, ki temu ne napoveduje prav nič dobrega, se je vmešal še koprski župan, ki bi moral staviti vse na svojega daleč najboljšega konja, on pa ga mlati do neusmiljenosti.

Luka Koper že nekaj let visi na nevarnem robu. S te stopničke bi se morda lahko odgnala in stopila pomembno više, lahko pa se oprijemki že krušijo in bo zgrmela pomembno niže. Nujno moramo upoštevati, da uspeh tega pristanišča mnogim ne diši. Severnoevropskim lukam zagotovo ne. Uspešnost Luke je trn v peti reškega in še bolj tržaškega pristanišča. In v takem se pojavijo v Sloveniji še »poznavalci«, ki brez sramu navijajo za preusmeritev tovora iz Kopra v Trst.

Boris Popovič sklicuje še tretjo sejo mestnega sveta v enem tednu. Le kdo verjame, da bo s sejami rešil drugi tir in Luko? To bo predvsem izjemen trenutek za vnovičen nastop, za prozoren nagovor volivcev in za njegove račune.

Koprski župan ima v izbruhih očitkov v marsičem celo prav. Prav ima, da so vplivneži nalašč razdelili občino Koper, zato da bi z njo laže pometali, a niso računali na bumerang. Prav ima, da je država krivično razdelila koncesnino med pritlikavi Ankaran in 17-krat večjo občino Koper. In že tri leta ne popravi krivice. Prav ima, ko govori, da je zakon o drugem tiru halucinanten. Ker je točno to. In prav ima, ko ugotavlja, da navijajo ceno drugemu tiru, ne da bi mu dali priložnost za preverbo na gradbenem trgu. Prav ima, da država noče prispevati niti ficka za potniški terminal, čeprav so potniške križarke pozitivna turistična zgodba. Noče prispevati za terminal, je pa sposobna 200 metrov stran ločeno graditi nove prostore Uprave RS za pomorstvo. Popoviča so na prejšnji izredni seji podprli vsi svetniki, celo trdovratni nasprotniki, ki bi raje naredili vse drugo, preden bi mu prikimali. Take politične enotnosti v Kopru ni mogoče zanemariti. V tej godlji zaustavlja še gradnjo kontejnerskega pomola. Postal bo častni občan mest Hamburg in Trst.

Pri tej analizi ne vemo, ali morda predlagatelji projekta drugi tir niso nalašč vsega tako zapletli, saj so leta delali prav vse, da se zdaj zapleta. Cerarjevi trdijo, da bi že podpora za razpis referenduma uničila projekt. Že vnaprej imajo krivce za njegov propad, nasprotniki pa odlično lovišče za volivce. Koga sploh briga drugi tir, podaljšanje prvega pomola in milijoni, zaradi katerih se gremo vse to. Najbolj enostavnih vhodov v pristanišče niso sposobni spraviti skupaj. Čeprav se Cerarjeva vlada hvali, da je drugi tir pripeljala najdlje, v tem vzdušju ne bi bila sposobna sprejeti niti prostorskega načrta zanj. Če bi danes začeli vse od začetka (kar zahteva vse več političnih padalcev, oglasil se je celo sindikat Slovenske vojske), se nikoli ne bi zmenili za enotno traso. Izgubljeni milijoni? Dajte no mir. Koga zares briga blaginja Slovencev!