Slepi slepega vodi

Še vedno se zdi, da Adrie Airways (in njenih dolgov) niti za en evro v resnici nihče noče.

Objavljeno
13. november 2015 18.32
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Estonija je ob evropski ugotovitvi nedovoljene državne pomoči njihovemu letalskemu prevozniku povlekla nenavadno potezo – prevoznika je poslala v stečaj, njegove lete pa proti plačilu začasno prenesla na Adrio Airways. Poteza je še bolj nenavadna, ker tudi slovenskemu letalskemu prevozniku očitno spet grozi nelikvidnost. In z njo stečaj.

Slovenska država za Adrio Airways nikoli ne bi naredila česa podobnega. Potem ko je bila lani poleti pretekla državna pomoč tukajšnjemu prevozniku v Bruslju – menda ob močnem lobiranju – pripoznana kot dovoljena, so Adrii vrata do svežega državnega kapitala bolj ali manj zaprta. Morda obstaja špranjica v obliki nekakšnega javno-zasebnega partnerstva v obliki mešane dokapitalizacije. A zadevo se še preverja. Bi kazalo preveriti tudi, ali popusti za regionalne povezave veljajo tudi za celotno, miniaturno državo.

Drugi privatizacijski postopek za Adrio Airways se je začel na začetku letošnjega leta, na začetku oktobra je SDH za nakup 91,58-odstotnega deleža prejel »več ponudb«, domnevno izključno finančnih skladov. Približno takrat so se že dogajali tudi reševalni sestanki, katerih zaključek je bila zahteva SDH po sklicu dokapitalizacijske skupščine Adrie Airways. Zdi se, da je bilo po prvotnem scenariju predvideno, da bi v lastniško strukturo tako pripustili interesente za nakup Adrie, podjetju pa do privatizacije/prodaje zagotovili svežo gotovino in z njo čas.

Prav nekaj svežega obratnega kapitala – in predvsem časa – si je potem prejšnjo nedeljo v Estoniji kupila Adria kar sama. Tako kot je lani v čas suhih krav, zimskih mesecev, vstopila z zalogo od prodaje letal, tak naj bi bil letos učinek zaslužka z začasnim prevzemom estonskih operacij. Za letošnje premajhne finančne zaloge »krivi« poslovodstvo Adrie večmilijonsko zmanjšanje prihodkov od letenja v Moskvo – kar je posledica evro-ameriških sankcij, delno pa tudi konkurenčni četrti dnevni let med Ljubljano in Zürichom ter posledično nižjim prihodkom. Druge operacije – tudi ali predvsem iz Prištine in poljskega Łodža – naj bi bile poslovno in finančno uspešne.

V AA so pred letom upali tudi na »ugodnejše domače poslovno okolje«. Nekoliko nižje izdatke naj bi prinesle drugačne takse – a je projekt padel v vodo. In to kljub obljubi Slovenije, da bo uredila financiranje letalske agencije, pa tega ni storila in ji poleg vsega drugega resno grozi še evropska kazen. Mimogrede, kako gleda na slovenske zastave na estonskih letalih evropska varnostna agencija (EASA), bo morda posredno čutila celotna slovenska letalska industrija, če bo EASA zaostrila svoj pritisk do Slovenije.

Kaže, da bi bila za vse najugodnejši razplet po avstrijskem modelu. A kaj, ko se zdi, da Adrie (in njenih dolgov) niti za en evro v resnici nihče noče. Preostala varianta je prej ali slej stečaj. Ta ne bi prizadel (če sploh) samo pilotov, ki so za konec meseca, teden po morebitni dokapitalizacijski skupščini, napovedali stavko, ampak tudi in predvsem potnike. Konkurenti (in partnerji v Star Alliance) bodo prevzeli predvsem donosne linije – ki bodo zanje ob višjih cenah še donosnejše.