Slovenija, majhna kolonija

Slovenije se niso polastili tuji vlagatelji, ampak domača nepripravljenost na spremembe.

Objavljeno
03. september 2014 22.39
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo
Na lestvicah najboljših podjetij v Srednji Evropi je Slovenija videti kot majhna kolonija, ki ji uspe med 500 najboljših (po Deloittovem izboru) vriniti kakšnih 13 do 16 podjetij, seveda klasičnih trgovskih, naftnih in telekominkacijskih, ki imajo velik promet, in če se jim posreči, tudi dobiček. Na splošno pa je na istem vlaku, kakor očitno celotna srednjeevropska regija: z velikim primanjkljajem novih in inovativnih podjetij. Brez te inovativne energije, uresničene v prodornih podjetjih in še prej potrebnega okolja zanje, bo Slovenija še večja kolonija, kakor je že videti. Ali kakršno potrjuje tudi danes lansirana lestvica globalne konkurenčnosti (Svetovni gospodarski forum), na kateri Slovenija zadnja leta samo še pada.

Na tej lestvici globalne konkurenčnosti je Slovenija padla za osem mest, v zadnjem letu jo je prehitela celo Črna gora, ki pa, denimo, na omenjeni Deloittovi lestvici nima nobenega predstavnika, Slovenija pa vseeno že med prvimi stotimi dva. Petrol na zavidljivem 28. mestu in skupino Mercator na 51. mestu. In potem nekje vmes do petstotega mesta Gorenje, Telekom, Novartisov Lek, Krko in še koga. A Krka (ravnokar nagrajena na vzhodnoevropskem gospodarskem forumu na Poljskem) je pri nas ena in celo v njej pozivajo: od domače države si želimo zagotavljanje spodbudnega in stabilnega podjetniškega okolja.

Lestvica globalne konkurenčnosti jasno ugotavlja vsaj dvoje: da se Slovenija ne loteva dovolj učinkovito potrebnih finančno-bančnih reform in ne potrebnih sprememb na trgu dela. V kakšnih opombah smo verjetno že zapisani kot država, ki reform preprosto ne izvaja. Vsekakor pa je mogoče pritrditi ekonomistu dr. Marku Jakliču, ki pravi, da je Slovenija zelo nedinamična družba, ki se v globalnem svetu zelo počasi odziva in se, majhna kot je, tudi po vstopu v EU – vse bolj zapira.

To potrjuje tudi letošnji Deloittov izbor v Srednji Evropi, saj ga sestavljajo tradicionalna stara podjetja in panožni velikani. Tudi Slovenija je še vedno podobna trdnjava, v kateri ni prostora za inovacije in nove tehnologije. V tej srednjeevropski statičnosti se očitno še najbolj znajdejo, tudi na Deloittovi lestvici 50 največjih zavarovalnic v regiji, prav slovenske zavarovalnice s Triglavom na čelu. A že podobna bančna lestvica je seveda drugačna, na njej je samo še navzdol drseča NLB, odličen primerek naših bančnih in posledično gospodarskih problemov.

Uspešne zavarovalnice ter posamezni Petroli in Krke pač niso dovolj za več kot le nujen gospodarski preboj, na katerega so z reformnimi figami v žepu stavile vse naše vlade od začetka krize. Očitno so to nalogo prepustile nastajajoči vladi mandatarja Mira Cerarja, ki se bo morala hitro zavesti dejstva, da Slovenija kot vzhodna Švica nastopa v nekih davnih pravljicah, v realnosti pa postaja kolonija, ki se je niso polastili tuji vlagatelji, ampak domača nepripravljenost na spremembe.