Slovenija vs. Nemčija

Trenutno vse kaže, da sta se tako Slovenija kot Nemčija v zdravstvenem smislu z virusom sars-cov-2 dobro spoprijeli. Sodeč po podatkih sta obe državi vrh primerov dosegli v podobnem obdobju, zdravstvene zmogljivosti niso bile preobremenjene, tudi smrti je v obeh državah razmeroma malo. Pri čemer pa velja opozoriti, da je Slovenija za omejitev širjenja virusa sprejela precej strožje ukrepe, kar velja tako za omejitve gibanja prebivalstva kot za obseg zaprtja gospodarskih dejavnosti.

Če si je v Nemčiji marsikdo v teh časih lahko omislil manjša obnovitvena dela doma ali zasaditev vrta, so v Sloveniji trgovine z gradbenim materialom za občane zaprte. Prav tako je nemški vladi uspelo hitro in učinkovito spraviti v življenje ukrepe za pomoč gospodarstvu. Na desettisoče malih podjetij je že pred dvema tednoma prejelo nepovratna sredstva. Državna razvojna banka je že pred tedni začela odobravati likvidnostna posojila podjetjem, ki so se v težkem položaju znašla zaradi ukrepov v zdravstveni krizi. Na račune se je steklo že za več milijard posojil.



Poleg tega lahko Nemci bolj ali manj nemoteno potujejo po vsej državi. Niti obiski sorodnikov niso prepovedani, čeprav jih oblasti odsvetujejo. Zadnje ankete in tudi podatki telefonskih operaterjev kažejo, da so Nemci že bolj mobilni kot v prvih treh tednih omejitev. Koliko je k temu pripomoglo dejstvo, da strah pred virusom upada, koliko lepo vreme in koliko vse pogostejše napovedi politikov, da se obeta rahljanje ukrepov, je težko reči. Gotovo pa je, da je Nemčija tik pred drugo fazo krize oziroma pred začetkom koronaexita.

Že ta teden naj bi bilo jasno, v kakšnem obsegu in kje bi lahko začeli sproščati ukrepe. Informacije, ki so doslej pricurljale v javnost, nakazujejo, da bi se življenje utegnilo deloma že kaj kmalu vrniti, in to v zameno za obvezno nošenje mask na izpostavljenih krajih. Na primer v javnem potniškem prometu, v šolah, trgovinah, pri frizerju ... Za Slovenijo je v tem smislu pomembno predvsem vprašanje, kaj se bo dogajalo v avtomobilski panogi. Ta je bila namreč v globoki krizi že pred koronavirusom. Trenutno pa nič ne kaže, da bi ta panoga začela kaj kmalu delati s polno paro.