Slovo, leta in krah

Nič tako nenavadnega se ni zgodilo. Odstopil je nadškof, na njegovo mesto je sveti oče mimogrede, skoraj čez noč, postavil drugega, ki ga je na ta pomembni položaj na Slovenskem v resnici imenoval že lani. Rošade v slovenski Cerkvi so bile opravljene že prej, ko so zamenjali tudi nadškofa v Ljubljani, premešali škofovski zbor in mu dali sedanjo podobo. Ne danes, ko je odmevalo. Do današnjega mariborskega nadškofa na novi skupinski sliki škofov, v novi strukturi, tako rekoč ni bilo več. Dopolnil je leta, skoraj dopolnil, pravzaprav. Starost za škofovsko upokojitev bi dosegel to jesen, malo so torej pohiteli.

V Rimu, za obzidjem, delujejo na dolgi rok. Na odločitve vpliva tudi nuncij. Papeški ambasador v Ljubljani je pomagal sestaviti novo podobo, opravil je svoje in se z vsemi častmi poslovil. Odločitve o kadrovski sestavi pa so ne glede na njegov vpliv zmeraj samo rimske. Nikogar drugega, pa naj si slovensko cerkveno občestvo misli, kar hoče. Škofi odgovarjajo papežu, ki jih je izbral in imenoval, papežu odgovarjajo tudi za dejanja svojih podrejenih.

Rošade se torej niso zgodile šele včeraj, ko so imeli v Mariboru novinarsko konferenco in so morali govoriti o neprijetnih stvareh zanje in še za marsikoga, tudi za slovensko politiko in za stranke, ki so se gnetle ali pa skrivale za kakšno nepremišljeno odločitvijo.

Dejstvo, da so v italijanskem tedniku prejšnji teden objavili podatke o (ne)gospodarjenju mariborskega nadškofa in njegovih sodelavcev, za obzidjem pa prej poskrbeli za objavo podatkov, ki jih je odkril apostolski vizitator, je samo še pospešilo razpletanje dogodkov.

Danes je bilo slišati resnico, da bo Vatikan povedal, ali so načrti za reševanje zavoženega gospodarstva dobri ali ne, potrdil jih bo ali pa zavrnil. Šele potem bodo o sanaciji lahko javno govorili. Prej, je bilo tudi slišati, Vatikan ni ničesar vedel o stranpoteh in zmotah, dosedanji nadškof menda tudi ne. Dve desetletji je vsa Slovenija vedela skoraj vse o skoraj vsem, tudi papeški nunciji so menda kdaj prebrali kakšen slovenski časnik, če jim o stanju stvari in duha niso pripovedovali škofi.