Spor na najvišji politični ravni o dogodkih izpred 30 let je prejšnje dni zagotovo dosegel vrhunec, ko je predsednik države Danilo Türk označil prvaka opozicije za političnega premeteneca, o njegovi kontroverzni dolgoletni politični praksi pa pribil: »Dovolj je bilo!«
Čeprav ga je Janez Janša še istega dne ozmerjal z arogantnežem, ki zamegljuje svojo preteklost, je Türk v tem spopadu očitno zmagal. Dobil je sicer bitko, in ne vojne, toda besede, ki so bile že izrečene, ne morejo ostati brez političnih posledic. Nobenega dvoma ni – rokavice je politika dokončno pospravila v predale in naslednje (pred)volilno leto bo šlo na nož in do konca.
Janša je Türka izbral za osrednjo tarčo zato, ker je še edini resni nasprotnik na politični levi sredini. A je s tem vendarle presenetil. Če sodimo po anketah javnega mnenja, opoziciji za ponoven vzpon ne bi bilo treba storiti nič drugega, kot počakati, da se sedanja vlada prebije skozi štiri grozovito naporna in konfliktna leta mandata. Še zlasti zato, ker bo opozicijsko-sindikalna fronta blokirala vse pomembnejše odločitve vladne četverice, tudi z referendumi. Če bo v prihodnjih mesecih padla pokojninska reforma, levosredinska koalicija ne bo imela nobenih možnosti več. Janša ji tako s prepiri s predsednikom države paradoksalno celo pomaga, saj njene težave potiska v drugi plan javne pozornosti.
A to, kar se bo prihodnje tedne dogajalo z referendumskimi pobudami, ni pomembno zaradi političnih posledic, ampak zaradi učinka morebitnega padca (zlasti) pokojninske reforme na javnofinančno stabilnost, s tem pa na razvoj države in na njeno prihodnost. Slovenija se je znašla v neke vrste smrtonosnem objemu. Vlada je predolgo mečkala pri pripravi reform in strateških odločitvah, tudi o usodi NLB in TEŠ6. Vse to bi lahko spravila skozi politične labirinte v prvi polovici mandata, v drugi bo veliko težje.
A na drugi strani oklepaja je opozicija, ki vnaprej zavrača vse, kar prihaja z Gregorčičeve, tudi tisto, s čimer se po tihem strinja in bi, če bi vladala, sprejemala tudi sama. In zaradi smrtonosnega objema politike se v Sloveniji še vedno pogovarjamo o tem, kar je bilo pred 30 leti, ne pa o tem, kar se nam lahko zgodi čez deset let.