Smučarski spomenik

Zaplet ob 50-letnici Pokala Vitranc, ki jo je predsednik smučarske zveze Tomaž Lovše nerazumljivo bojkotiral, ker na slovesni večerji ni dobil sedeža ob predsedniku republike, spada med najbolj značilne zgodbe o napuhu slovenske elite. Še več pove o oliki posameznika in njegovi domišljavosti.

V grenkem priokusu s proslave pa se skriva veliko več, kot se zdi na prvi pogled. V smučarskem vulkanu na sedežu SZS že nekaj časa vre bolj kot še nikoli prej. Medalje Tine Maze, Petre Majdič in skakalcev ter »bleščeče« proslave ne morejo skriti napetosti. Pa naj gre za poslovne stvari (SZS s prireditelji tekem bije bitko o novi razdelitvi denarja od televizijskih pravic) ali strokovna nesoglasja (predsednik strokovnega sveta pri alpskih smučarjih je dal nepreklicno odpoved). Odgovorni se vsevprek obtožujejo in prenašajo odgovornost drug na drugega, predsednik pa molči in se nečimrno ukvarja s trivialnimi stvarmi.

Denar najboljši smučarji in smučarke, predvsem pa klubi, krvavo potrebujejo za svoje delo, vendar se z njim ne da kupiti vsega, še najmanj pa ugleda ter slepe poslušnosti na začrtani poti do uspeha, na kateri je čedalje več nepremagljivih ovir. Tega bi se moral predsednik zavedati. Smučarska zveza ni njegovo podjetje, ampak organizacija civilne družbe, širokega spektra delovanja, predvsem pa vrednot, ki so v nasprotju s pridobitniško logiko kapitala.

Največje darilo 50-letnici Pokala Vitranc je bilo 15.000 gledalcev, ki se najbrž niso odzvali toliko jubileju kot predstavi najboljših smučarjev sveta. To je bistvo tekem železnega repertoarja SP. Najbolj zvesti slovenski navijači potrjujejo, da sožitje med Vitrancem in reprezentanco v dobrem in slabem ni umrlo, čeprav so letošnji rezultati na dnu. Predstavo »Pokal Vitranc je vse večji, naši smučarji v tehničnih disciplinah vse manjši« bomo najbrž gledali še nekaj časa. To je točka, o kateri bi se morali predsednik in njegovi sodelavci poenotiti z bazo. Sicer se lahko veter sprememb spremeni v vihar … Nobenega dvoma pa ni: Pokal Vitranc je kot eden treh slovenskih smučarskih spomenikov s svojim poslanstvom in vrednotami obstajal pred Lovšetom in bo tudi po njem.