Tiskane izdaje
Na centrih za socialno delo, kjer bodo od prvega januarja prihodnje leto odgovorni za izvajanje nove socialne zakonodaje, ki bo pri dodeljevanju socialnih pravic upoštevala ne le finančne prejemke, tako kot doslej, ampak celotno premoženje, priznavajo, da je pri tem še veliko nejasnosti. Novi sistem za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev je po mnenju sekretarke skupnosti centrov Darje Kuzmanič Korva vsaj tako zapleten, kot je bil zdravstveni ob uvedbi zdravstvene kartice, pri kateri so potrebovali deset let, da so odpravili vse težave. Po pogovoru s pravno svetovalko na centru smo izvedeli, da ni še niti novega informacijskega sistema, čeprav nas od začetka novega leta, ko bo zakon začel veljati, loči le še poldrugi mesec. To je sicer tehnično vprašanje, ki pa bo v centrih po novem letu povzročilo veliko nepotrebne nervoze, saj gre za množico podatkov, ki so bili doslej porazdeljeni med Dursom, Gursom in Zpizom.
Če se bo sistem po tehnični plati prej ali slej unesel, utegnejo imeti nerešena vsebinska vprašanja precej usodnejše posledice. Je novi sistem pravičnejši ali bodo socialno šibki še šibkejši, ker bodo težje dobili državni denar? Obstaja namreč nevarnost, da se mu bodo nekateri raje kar odpovedali, da dedičem ne bi zapustili dodatnih dolgov. Upajmo, da so se pisci zakona zavedali odgovornosti in so svoje odločitve skrbno pretehtali.
Ob prebiranju nove zakonodaje se že na začetku postavlja načelno vprašanje, ki zadeva kar ustreznost poimenovanja: lahko sploh še govorimo o socialnih transferjih ali gre v resnici za socialni kredit? Država bo namreč po novem varstveni dodatek upokojencem, ki ne presegajo določenega premoženjskega cenzusa, dejansko posodila, saj ga bodo morali dediči vrniti. Bojazni, da bodo revni zato privolili v še večjo revščino, so zato upravičene.
Na centrih za socialno delo opozarjajo tudi na možnost, da bi starejši zaradi fiktivnega premoženja izgubili pravico do vstopnega cenzusa za varstveni dodatek, saj bodo po novem pri presoji upoštevali tudi nepremičnine. Kvadrature, ki določajo prag »primerne« velikosti bivalne površine (objavljene na spletni strani ministrstva za delo), bodo namreč pomembno vplivale na premoženje prosilcev denarne pomoči. Če bodo ti živeli na več kvadratih, kot je določeno, bodo »presežek« kvadrature pomnožili s povprečno vrednostjo kvadratnega metra, vsoto pa prišteli k premoženju prosilca.
V mestu si bodo upokojenci, ki živijo v velikih stanovanjih, iz stiske lahko pomagali z oddajanjem »presežka« bivalnega prostora. Večji problem bodo imeli starejši ljudje, ki živijo v velikih hišah na podeželju, saj jih bo težko prodati, kaj šele oddati. Zaradi »prevelike« kvadrature se bo njihovo fiktivno premoženje precej povečalo. Mnogi bodo zato izgubili pravico do denarne pomoči - v resnici siromašni starci bodo na papirju namreč precej premožnejši.
