Sosed sosedu – antidepresiv

Na vzhodu Slovenije so ljudje bolj bolni in imajo manj zdrav življenjski slog, a tam živijo najboljši sosedje.

Objavljeno
20. april 2017 22.45
Polona Malovrh
Polona Malovrh
O človekovem zdravju največ pove njegova krvna slika. Se dovolj giba? Se (ne)zdravo prehranjuje? Kadi? Pije? Je zadovoljen s službo ali se zaradi nje živcira, zaradi česar mu nevarno nihata pritisk in sladkor? Je našel svoj notranji mir ali potrebuje pest sanvalov, da ga uspavajo?

Tudi o zdravju naših občin največ pove njihova krvna slika, sestavljena iz več kot dveh milijonov krvnih sličic občanov. Prvič so strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje občinam kri sistematično vzeli lani in ugotovili, da so med njimi pomembne razlike. Dokazali so torej neenakost v zdravju. Vzhod države, je pokazala statistika, je v slabšem položaju od zahoda ali drugače: na vzhodu so bolj bolni, imajo manj zdrav življenjski slog. To za seboj potegne še druge »vzhodnjaške« stigme: o neozaveščenosti, nižji izobrazbi, nižjih dohodkih, nerazvitem podeželju, »gorcah«, ki zavajajo podeželane, o vincu, ki tam bolj prija, in posledično o jezi, ki zatem bolj bruha, o več boleznih in o, zanimivo, manj bolniške odsotnosti.

A statistika ne pove vsega. Če je v Murski Soboti zaznala za dobro desetino manj bolniških, to lahko pomeni marsikaj: gotovo tudi to, da Pomurci radi hodijo v službo. Pomeni pa lahko tudi, da je manj bolniških dopustov, ker je brezposelnost večja, ali da ljudje delajo bolni, ker so v hudi finančni stiski, imajo kredit, ki ga je treba odplačati za vsako ceno.

Statistika podrobnosti pač izpušča, slika gozd, ne dreves. Šele ko bo zdravje prebivalstva večinsko iztrošeno, bo v krvno sliko Slovenije vrisala tudi to.

Tako kot je vrisala, kje v širni državi je sosed sosedu – antidepresiv. Na zahodu in v urbanih središčih jih v glavnem ni … Taki sosedje živijo pretežno na – nerazvitem vzhodu, nekaj tudi na jugu.