Špekulanti v naftnem kazinu

Vozniki na slovenskih in tujih črpalkah vse bolj negotovo spremljamo podražitve pogonskih goriv. K vedno novim cenovnim rekordom pri nas pa pripomore to, da je vlada pod pritiskom finančne konsolidacije »pozabila« na populistične predvolilne 10 + 100 obljube o znižanju trošarin, zmanjšanje vrednosti evra in dražjo surovo nafto. Ta se draži tudi zaradi špekulantov.

Analitiki kot vzrok za rast najpogosteje omenjajo vojno v Siriji, embargo Zahoda proti Iranu, nekatere ugodnejše globalne gospodarske kazalnike, zmanjševanje svetovnih zalog nafte ter občasno druge dogodke, kot so orkan v Mehiškem zalivu, stavka norveških naftnih delavcev, nemiri v Nigeriji in podobno.

Večinoma torej ne gre za nepričakovane in nove dogodke: kriza v Siriji in Iranu ni od včeraj, zaloge nafte so tudi z vsakim dnem manjše, svetovna poraba črnega zlata pa glede na Mednarodno agencijo za energijo (IEA) sploh ne dosega pričakovane ravni. IEA je namreč pred mesecem zaradi upočasnjevanja svetovnega gospodarstva znižala napoved povpraševanja po nafti v letošnjem in prihodnjem letu, predvsem zaradi manjšega povpraševanja v največjih porabnicah ZDA in Kitajski. Po drugi strani pa se je svetovna ponudba nafte julija zvišala. Teorija ponudbe in povpraševanja za cene nafte, kot pravi kuvajtski minister za nafto Hani Husein, torej ne velja popolnoma.

Ameriški ekonomist in publicist William Engdahl pojasnjuje, da cene nafte rastejo zaradi špekulacij hedge skladov in velikih bank, kot so Citigroup, JP Morgan Chase in predvsem Goldman Sachs, pri čemer jim z deregulacijo izdatno pomaga ameriški kongres. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Goldman Sachs kupil družbo J. Aron & Co., se z nafto trguje neregulirano s terminskimi pogodbami, navaja Engdahl. Prodajalec nafte nima več fizičnih zalog črnega zlata, ampak prek terminskih pogodb prodaja nafto, ki bo na voljo šele čez nekaj mesecev. Špekulanti menda nadzorujejo že 80 odstotkov trga s terminskimi pogodbami; še pred desetimi leti so nadzorovali le slabo tretjino.

Akademiki o vplivu špekulantov na cene nafte sicer nimajo enotnega mnenja. Tako se profesor na Univerzi v Marylandu Michael Greenberger sklicuje na 50 študij, ki menda kažejo, da špekulacije zelo vplivajo na ceno nafte: »Ko trg obvladujejo špekulanti, dobimo kazino.« Po drugi strani pa nekateri ekonomisti, med njimi Lutz Kilian z Univerze v Michiganu, z ekonometričnimi modeli dokazujejo, da zanesljivih dokazov o vplivih špekulantov na cene nafte ni.

Se pa špekulanti v zadnjih tednih čedalje pogosteje omenjajo tudi v povezavi s podražitvami hrane. Kakršen koli je že njihov prispevek k cenam nafte in hrane, oboje je očitno iz meseca v mesec dražje, življenje pa zaradi slabih gospodarskih razmer čedalje težje.