Tiskane izdaje
V enem od časopisov so pri strankah (in gibanjih), ki bodo šle čez dober mesec na volitve, opravili anketo o njihovih programih. Oglaševalski strokovnjaki zatrjujejo, da se ljudje na volitvah ne bodo odločali po programih, temveč po političnih obrazih in glede na konkretne družbene zadeve. Zato je zbodlo v oči, da so se tri od štirih volilnih kandidatk (ena stališča še nima), ki veljajo za favorite, opredelile za nadaljevanje projekta TEŠ 6, čeprav se je pokazalo, da se ga večinoma gradi na črno. Naj spomnimo, da prav ta megalomanski projekt simbolizira finančno netransparentnost in se spogleduje s konkretno lobijsko-politično korupcijo.
Medtem je predsednik države dr. Danilo Türk obiskal vrhovno sodišče in medijem je bil danes posredovan govor, ki ga je namenil ob dvajseti obletnici delovanja te državne ustanove. Govoril je o institucionalnih pogojih za zaščito človekovih pravic in k širšemu »obrambnemu« okviru, je poudaril, sodita pravni sistem kot celota in vladavina prava. Bržkone predsednik ni imel v mislih konkretnega projekta. Bolj je govoril o tem, kako živimo v razgibanih, nemara celo prelomnih časih, v katerih se krepi politična instrumentalizacija prava. Še več, spregovoril je o politično motiviranih pritiskih na pravosodje, kar obremenjuje tudi dejstvo, da številni zakoni nastajajo pod vplivom trenutnih razmer oziroma političnih potreb, njihovo uporabo pa da otežujejo pogoste spremembe. Toda ideja je bila jasna: tako imenovane politične potrebe se ne smejo dvigniti nad ustavno podobo države in njene demokracije.
Tretja slika pripada protestnikom, ki so se po zgledu protikapitalističnih aktivistov z Wall Streeta »vkopali« pred zgradbo borze v Ljubljani. Različne strokovne osebnosti so v medijih izrazile mnenje, da so se aktivisti utaborili na napačnem naslovu, saj da ljubljanska borza v sistemu svetovnih borz pomeni manj, kot pomeni trafika pred supermarketom. Niso razumeli, da gre za simbolično dejanje proti pokvečeni vladavini kapitala. Tudi proti slovenski politični realnosti, v kateri vlada in stranke pogosto niso več predstavniki ljudstva, temveč so v funkciji (do)kapitalizacije kapitala na eni strani, na drugi pa v funkciji »delovnega« razčlovečevanja čedalje večjega števila ljudi. Njihovo frustracijo povečuje prav moč politike, ki z izglasovanimi zakoni in represivnimi organi vgrajuje pravno varovalko pred nezadovoljnimi ljudmi. Ko delo kot dobrina človeške samokreacije služi bolj borznim špekulantom kakor delovnim ljudem, je konflikt neizogiben; če je problem globalen, je neizogiben tudi globalni konflikt.
Seveda gre za zapleteno vprašanje spoštovanja vladavine prava tudi v času krize, ko se ljudje nagibajo k aktivističnim bližnjicam. Toda primer TEŠ 6 vodi prav v aktivizem in v vprašanje: Gre v Sloveniji res za nove načelne rešitve – ali so predčasne volitve namenjene ponovitvi iluzij o drugačni Sloveniji, v kateri ni treba, da se kaj spremeni? Predčasne volitve utegnejo ponoviti iluzije o drugačni Sloveniji – brez sprememb.
