Tiskane izdaje
Svet se spreminja, število ljubiteljev konj, pristne narave, lokalne kulinarike in doživetij se povečuje, trg za Lipico in Kras se je povečal, tudi z rojevanjem prav tako belih človeških ribic v živo. Ta val bi Lipica lahko zajela s predlaganim novim zakonom, ki predvideva konjerejo in turizem spet pod isto streho. Ljubitelji konj z drugih delov sveta namreč Lipice ne bi obiskali spotoma, za nekaj ur, če bi ta imela zanimivo ponudbo, do večdnevnih popotovanj na konjih po Krasu. Zato pa je treba urediti nastanitvene zmogljivosti. Pogled na hotel Maestoso ob prihodu na posestvo ni prijeten, čeprav je znotraj urejen.
V animiranem filmu v muzeju Lipice o šestih evakuacijah konj so ustvarjalci uporabili veliko domišljije v sicer pravo smer. Konje namreč nalagajo na vlak na železniški postaji Lipica. Do Lipice ne vozi noben javni prevoz, še cesta iz Sežane je enosmerna, zato je treba ven naokrog.
Kljub temu so beli konji z več kot štiristoletno zgodovino dovolj velik magnet, da se obisk spet povečuje. Premisliti pa bo treba, ali ne bi za kakovostnejšo ponudbo potrebovali bolj motivirane in bolje plačane zaposlene. Delo s konji namreč ni enako delu drugih javnih uslužbencev. Čas za to je prav zdaj, v turistično najbolj mrtvem mesecu. Lipica letos deluje dobro, z dodatkom za prenovo hotelov, z boljšo povezavo z okoljem in vpisom na seznam Unesca ima lepo priložnost za rast. Če ne le bo novih sebičnih interesov.
