Sprenevedanje ZZZS

Bolnišnice imajo zaradi varčevanja vse več težav. Direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je povedal, da je naša največja bolnišnica na robu likvidnosti, in se boji, da že kmalu ne bo mogla kupiti vsega, kar potrebujejo zdravniki za zdravljenje bolnikov. Zdravstvena blagajna namreč ne plačuje vseh zdravljenj. Konkretno: za zdravljenje opečenih plača tretjino manj, kot zdravljenje stane, za vsako presaditev srca 60.000 evrov premalo. Plača le vsako drugo nujno preiskavo s PET CT, ki jo potrebujejo oboleli za rakom. In klinični center tone v čedalje večji primanjkljaj.

Klinični center varčuje, kolikor zmore, toda tudi varčevanje ima svoje meje. Ob bolnikih na oddelkih preprosto morajo biti zdravniki in sestre. Zdravniki zaradi nenehnega pritiskanja ob zid ne vidijo več prave poti naprej. Zaradi njihove stiske in nezadovoljstva so na slabšem tudi bolniki.

Težave izvirajo iz dejstva, da smo se v naši državi odločili, da bomo zdravstveno blagajno ohranili absolutno v pozitivnem stanju, pa naj stane, kar hoče. Kot da bi bila blagajna sama sebi namen in kot da bomo v celoti na boljšem, če bo na boljšem blagajna, pa četudi vsi drugi okoli nje »umrejo«. Takšno izhodišče je idealno za uničevanje javnega zdravstva; praksa, ki jo blagajna izvaja, potrjuje izhodišče.

ZZZS se v letih, odkar jo vodi Samo Fakin, vede, kot da so vsi izvajalci njeni nasprotniki, skorajda sovražniki. Tako seveda ni veliko sodelovanja in skupnih rešitev. Pod prejšnjim direktorjem Borutom Miklavčičem je bilo drugače. Njegovo odpravljanje čakalnih dob za srčne operacije in sivo mreno pa tudi nekaj sistemskih dogovorov na področju celotnih javnih financ v prid zdravstvu lahko še danes štejemo med velike dosežke za bolnišnice in bolnike.
Seveda, ko je denarja manj, je težje gospodariti. Toda ZZZS se že nekaj let ne poskuša več vživeti v težave bolnišnic in zdravnikov - in s tem tudi ne v to, kaj je dobro za bolnike. Pa bi se po svoji funkciji moral. Sproti bi moral spremljati, kaj delajo izvajalci, in urejati stvari, ne pa jih rušiti. Fakin ves čas samo pritiska na izvajalce, kaj vse da morajo narediti, čeprav za to nimajo sistemske podpore. Od sistemskih ukrepov je specializiran predvsem za jemanje - zdaj neposredno denarja, spet drugič operacij, ki jih prenaša na neke izvajalce zunaj bolnišnic, ki operacij niti ne morejo izvesti.

Kljub opozarjanju bolnišnic je ZZZS - skupaj z vladami - plačilo za operacije in preglede v zadnjih letih nekajkrat znižal. Kot da bi v bifeju naročili kavo, nato pa namesto evra in dvajset centov, kot piše na ceniku, plačali samo evro. Kaj bi v takšnem primeru rekel natakar generalnemu direktorju zdravstvene blagajne? In kaj bi rekel politikom? Bi jim še kdaj postregel s kavo?

ZZZS ne plačuje dovolj, a se dela, da je vse v redu. Smo morda ob balonarski nesreči slišali zdravstveno blagajno reči, naj bolnišnice opečenih ne zdravijo? Smo jo slišali reči, oprostite, za slovenske bolnike transplantacije ni? Ne, vsi pričakujejo od bolnišnic in od zdravnikov vse, nato pa jim očitajo neracionalnost. To ne pelje nikamor.