Sramota

V EU je postalo skorajda nemogoče sprejemati odločitve v normalnih okoliščinah. To se je pokazalo že med večmesečnimi pogajanji z Grčijo. Kar se v zadnjih mesecih dogaja v spopadanju z begunsko krizo, je za Unijo, ki se rada sklicuje na humanistične vrednote in solidarnost, postalo velika sramota.

Ukvarjanje EU z množico nesrečnikov, ki bežijo pred vojnami, revščino in drugimi katastrofami, je kot semenj nacionalnih egoizmov. Vodilni evropski politiki sicer drug za drugim ponavljajo, da je begunska kriza veliko evropsko vprašanje, ki bi se ga morali lotiti skupaj, toda premakne se skoraj nič. Velikim besedam ne sledijo dejanja.

Solidarnost med članicami obstaja le na papirju. Vsaka s svojimi argumenti in izgovori poskuša doseči, da bi sprejela čim manj beguncev. Med redkimi izjemami sta Nemčija in Švedska z izdelanim azilnim sistemom. Številne mlajše članice, kakršna je tudi Slovenija, se sklicujejo na majhne integracijske, finančne in prostorske zmogljivosti, čeprav skrbijo le za zanemarljivo število beguncev. Racionalnih razprav, kako bi jih najbolje sprejeli in vključili v družbo, sploh ni.

V bolj bogatih severnih članicah že opozarjajo, kako nesprejemljivo je, da na vzhodu EU, ki dobiva milijarde pomoči iz proračuna EU, niso pripravljeni pokazati kanca solidarnosti z najbolj obremenjenimi državami. Tudi pošiljanje beguncev čez meje k drugim, kar počne Italija, ne more ostati brez posledic. Čeprav je dublinski azilni sistem v novih okoliščinah zastarel, je nespoštovanje skupnih pravil slaba popotnica za prihodnje rešitve. Evropa se mora strezniti. Konca katastrofe na sosednjih celinah še ni na obzorju in begunski tokovi se ne bodo ustavili sami od sebe. Edina pot je vzpostavitev skupnega sistema, ki bi omogočil human sprejem beguncev v državah na mejah EU, civilizirana obravnava njihovih prošenj in pravična razporeditev med članicami.

***

V današnjem tiskanem in spletnem Delu pišemo o begunskem kaosu v Evropi, zlorabah pravic delavcev, ki se širijo iz južnih držav po vsej Evropi, o razmerah v Srbiji, ki je trenutno za begunce najbolj varna tranzitna država pa tudi o tem, kakšen načrt ima slovenska vlada za spopadanje s problemom beguncev.

Še več o begunski krizi v Evropi in svetu pa si lahko preberete v Dosje: Eksodus 21. stoletja.