Kaj bo »reklo« srce nekoga, ki je predebel?

Srčnost je značajska poteza s samimi dobrimi predznaki. V tistem delu njene razsežnosti, ko je ne razumevamo zgolj kot pogum ali odločnost, ampak tudi ali predvsem kot neizmerno dobroto, dobrotljivost, kot nežnost in sinonim za neizmerno predajanje, se zdi, da jo velja pripisovati predvsem nežnejšemu spolu. Ženski, ki bi morala biti poosebljenje srčne dobrote. Pa ni tako. Ne vedno.

Žensko srce je zagotovo samosvoj fenomen. Zna biti muhasto in neukrotljivo pa tudi neizmerno predano. Mogoče ga je primerjati z žensko dušo, ki je tako večplastna, da se zdijo vsi poskusi njenega razgaljanja brezupni in bolj ali manj naivni. Marsikaj ostaja skrito, prikrito. A medicina, denimo, je celo pri vrtanju v tovrstne nedoumljive globine vztrajna – in tako danes lahko jasno pove, da so srčno-žilna obolenja pri ženskah najpogostejši vzrok za obolevnost in umrljivost, pogostejši kot rak in osteoporoza skupaj.

Res je, še pred kratkim je veljalo, da so moški tisti, pri katerih so srčne bolezni usodne. In še vedno je res, da ženske, če vsaj približno upoštevajo prvine zdravega življenja, v primerjavi z moškimi zbolevajo približno deset let pozneje. A pri njih se bolezen (lahko) razvija precej bolj nepredvidljivo – ne le da so znaki tovrstnih težav slabo prepoznavni, seštejejo se, kot ugotavljajo zdravniki, tudi z visokim pragom ženske potrpežljivosti.

To pomeni, da ženske (pre)dolgo prenašajo težave in nemalokrat raje potrpijo, kot pa da bi poiskale takojšnjo pomoč. In to je napak. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčno-žilnih obolenj, opozarjajo, da je k zdravniku treba takoj, ko človek začuti, da je nekaj narobe, pa naj gre za občutek tesnobe v prsnem košu, ki se lahko širi v levo roko ali v želodec, za bolečine v hrbtenici, težave z želodcem, otekline v nogah, za ponavljajoče se pomanjkanje sape, neenakomerno ali močno bitje srca, za kronično utrujenost, težave s koncentracijo ali pretirano potenje.

V svetu zaradi omenjenih obolenj vsako leto ugasne 17,1 milijona življenj. Večino teh smrti bi bilo mogoče preprečiti – z zdravo prehrano, redno telesno dejavnostjo in odpovedovanjem kajenju. Jutri je svetovni dan srca. In ob tem dnevu tako Svetovna zveza za srce kot Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjata, da medicina resda hitro napreduje, a najboljša zaščitnica je še vedno preventiva – če zanemarimo skrb za zdrave življenjske navade, tudi najboljši zdravniki ne morejo rešiti naših zablod, pravijo.

To je seveda res. Kaj bo »reklo« srce nekoga, ki je predebel? In danes je v svetu predebela že tretjina otrok, da o odraslih niti ne govorimo … Pri otroku srce, ki v enem dnevu utripne 130.000-krat, potrebuje manj kot 60 sekund, da prečrpa kri do vsakega dela telesa. Za to neutrudljivo črpalko, ki dela ves čas, vse življenje, pa je treba skrbeti. In to je mogoče doseči povsem preprosto, s skrbjo zase, za svoje dobro počutje.

Tako je mogoče skleniti krog. Bolje ko se bomo počutili, bolj srčni bomo. In ker srčnosti v današnjem času primanjkuje, bi si jo veljalo privoščiti dober odmerek. Pri tem tudi nezmerno pretiravanje ne more škoditi.