Starši, ostanite doma

Danes in jutri sta velika dneva za najstnike. Informativne dneve na srednjih šolah in fakultetah številni starši jemljejo veliko bolj resno od svojih otrok, ki jih izbira pravilne ali napačne poklicne poti v resnici zadeva.

Tega, kako je trg dela željan visoko izobraženih naravoslovnih in tehničnih kadrov, smo se v minulih letih naposlušali. Tudi mantro, ki jo ponavljajo zlasti manj izvirni naravoslovci, da družboslovcev in humanistov ne potrebujemo, smo že absolvirali.

Kaj torej v tem hipu potrebuje slovenski trg dela? Podatki kažejo, da predvsem proizvodne delavce, voznike, varilce, skladiščnike, prodajalce, orodjarje, strojne tehnike, zidarje in čistilce.

Ugibajmo, koliko skrbnih staršev, ki želijo svojemu otroku vse dobro, se bo danes trlo na informativnem dnevu gradbene šole, na programih zidar ali keramičar? Ne veliko, utegne pa biti tam največji delež otrok brez spremstva staršev.

»Kako bodo ti mulci čez dve leti sami izbrali šolo, če sedmošolcu mama pride v slačilnico zavezat kopačke?« se mi je ob klepetu o mladih pridušal trener enega ljubljanskih klubov. Bolj kot izbira poklica bosta naše otroke zaznamovali njihova (ne)samostojnost in (ne)samozavest. Danes jih verjetno večina ne ve, kaj bi radi študirali prihodnje leto in še manj, kaj bi počeli v življenju. To ni nikakršna tragedija.

Svet se spreminja. Po končanem šolanju se bo učenje poklica za današnje udeležence informativnih dni šele začelo. Če ne verjamete, da bodo številni poklici izginili, se spomnite, da so še pred 15 leti na vzhodu države skrbni starši svoje hčere vpisovali v poklicni program šivilja. Mure, ki jim je nekoč dajala kruh, že dolgo ni več. Marsikatera 30-letna šivilja bi bila danes morda bolj zadovoljna, če bi ob izbiri poklica imela manj skrbne starše. Zato, starši, ostanite danes doma, naj otrok sam poišče svojo pot.