Stavka za staro

V energetiki se dogajajo veliki premiki: trgovci se povezujejo, vstopajo tuji, Slovenija izgublja spore, Pariz je označil začetek konca fosilnih goriv, Evropska investicijska banka se skuša izviti iz financiranja Teša 6, cene slovenske elektrike so višje od subvencioniranih nemških, vlada pa nič. Energetski koncept naj bi bil sprejet šele konec prihodnjega leta, do takrat je igra odprta in brez pravil.

Sindikati energetike zato napovedujejo stavko. Kako bo ta pomagala, ni jasno, razen v tem, da sindikati spet dobivajo vlogo v predstavi, čeprav deklarativno pravijo, da nočejo voditi družb in kadrovati vodilnih v njih. A vseskozi puščice sprožajo proti Ljubljani.

Ključna točka, okrog katere se že leta vse vrti, je Teš 6 in posledice, ki jih ima ta projekt za celotno skupino Holdinga Slovenske elektrarne. Proizvodnja elektrike iz velenjskega lignita je draga, tudi po vplivu na zdravje ljudi. Na leto bo pridelala po 50 milijonov evrov izgube, ki jih je treba vzeti nekje drugje, tako kot denar za odplačevanje posojil za več kot 1,4 milijarde evrov velik projekt. Nekaj ga pride iz trgovanja z elektriko, kjer so dobički strahovito padli, večina pa iz Dravskih elektrarn Maribor. Pomagala bi tudi racionalizacija poslovanja, saj imajo vse družbe ob takem poslovanju preveč zaposlenih. To sta tudi glavni točki načrtovane stavke, izčrpavanje DEM in zmanjševanje števila zaposlenih.

Prava uspešnost podjetij se sicer kaže v povečevanju števila zaposlenih, vendar ne v družbah, ki dolgoročno nimajo prihodnosti, temveč v novih dejavnostih, novih znanjih in novih projektih. Pariz je določil smer, vlada pa bi morala določiti okvir, sprejet z nacionalnim konsenzom. Politika je vse doslej ravnala povsem v nasprotni smeri: dopustila je izsiljene projekte, kot je Teš 6, vztrajala pri »nacionalnem interesu«, ki se je končal z izgubljeno arbitražo o Jedrski elektrarni Krško (NEK), trdne smeri razvoja, da se take stranpoti ne bi dogajale, pa ni določila.

Tako je zdaj spet malce zašla, Teš 4 bo lahko deloval tudi prihodnje leto. Ogrevanje v Velenju je rešeno, vse zaveze od prej, češ da je Teš 6 nadomestni blok, pa so pozabljene. Ni daleč do tega, da plin v Pomurju dobi prednost pred toplo vodo, vztrajanja, da tudi NEK priključijo na sistem daljinskega ogrevanja, pa ni.

Kmalu se bo začelo muditi, predsedniki držav se bodo že marca pogovarjali o novih, morda celo višjih ciljih za zmanjšanje emisij do leta 2030. V energetiki se stvari premikajo počasi, deset let je kratka doba za velike projekte. Po drugi strani nove tehnologije še nikoli niso tako hitro prihajale na trg. Kdor bo prvi, bo zmagal, če bo uporabil še domače znanje in vire, bo pomagal tudi pri razvoju celotne družbe. Vztrajanje pri preteklih vzorcih, nič zmanjševanja zaposlenih v klasični premogovni energetiki, nič zmanjševanja plač, preprečevanje vstopa na trg vsem tujcem, kar bodo najverjetneje zahtevali sindikati, ne pelje v svetlejšo prihodnost.