Stop incestni spregi

Zakon o varstvu okolja je žrtev Lafargea, rabelj je naša država.

Objavljeno
07. september 2014 22.13
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Lafarge Cement (LC) je dočakal svojo »trojko«. Desetletno pravdanje za okoljsko dovoljenje (OVD) za proizvodnjo cementa se je končalo z zaušnico tričlanskega senata upravnega sodišča, ki je razsodilo: zaradi hudih kršitev v postopkih in vsebini se OVD razveljavi in se z zelo jasnimi napotki vrne v ponovno odločanje Arsu. Ali drugače: LC je ob dovoljenje zaradi napačne špekulacije z napravo, nezakonitega sežiganja odpadkov in nezakonitega kurjenja petrolkoksa. Desetletje goebbelskega ponavljanja podatkov, ki ne držijo, se ni obneslo. Lafargeeva hobotnica je razkrinkana, toda ali bo kdaj tudi kaznovana? LC jo bo najverjetneje odnesel le z razveljavitvijo OVD. Sodniška trojka je sicer okrcala in dala »dvojko« vsem: tudi Arsu, ministrstvu za okolje in inšpekcijskim službam. Nekakšna kolektivna »dvojka« torej, ki ji bo treba nadeti imena in osebno odgovornost.

Navaden smrtnik je za prekršek kaznovan, zaradi potvarjanja številk izgubi službo, naklep se kaznuje in krivo izpoved definira celo kazenski zakonik. Ne pa tudi moralne izprijenosti. To lahko v primeru LC iščejo le – cementarji. Iz Lafargeevih pisarn so v lokalne skupnosti, na državo in v Evropo romale številke, ob katerih se je Zasavje držalo za glavo. Ko so številke priromale na Arso, so lobiji dosegli, da so državni uradniki potrdili vse in še več. Če ni šlo z navadnim »žigom«, so potrdili izjemo. Če ni šlo z izjemo, so spremenili celo zakon. Zakon o varstvu okolja je žrtev LC, rabelj je naša država.

Glas vpijočega v puščavi so bila zasavska opozorila odgovornim na Arsu, naj preverijo številke. Naj se ne pustijo gaziti kapitalu. A Ljubljana ne posluša »podeželja«. Še posebej kadar začne to glasno sumiti na koruptivnost, podkupljivost, laži in prevare med birokrati. Državnimi in občinskimi. Država in občine bi morale prve ščititi svoje državljane, toda za interese LC so se v Sloveniji po svojih močeh trudile vse ravni: od vladnega kabineta predsednika Pahorja prek ministrstva Franca Bogoviča do podeželskih trboveljske upravne enote in občine.

Lafargeeva karavana v incestni spregi s stroko, ki ji je moralo upravno sodišče razložiti, da petrolkoks ni premog, deset let ni ustavila pohoda na Zasavje. Z dovoljenjem za premog je LC inšpekcijam pred nosom kuril naftni odpadek petrolkoks – na škodo zaposlenih, zdravja Zasavcev in v posmeh vsem Slovencem.

LC je v vlogi za OVD prikazoval podatke, zaradi katerih je lahko »hitreje vozil« in več onesnaževal. Navadnega grešnika zaradi prehitre vožnje čakata odvzem vozniškega dovoljenja in globa. LC dovoljenja za staro napravo ne more več ne izsiliti ne zlobirati. Iskati mora OVD za novo napravo – in Arso jim drugačnega tudi dati ne sme – na podlagi podatkov, ki bodo zdržali presojo stroke in prepričali javnost, ki so jo doslej vsi ignorirali. Da vpliv LC ne nese dlje kot pljunek izpred upravne zgradbe, je le še slaba šala.

Po razveljavitvi dovoljenja je LC pristal, kjer je bil konec 90. let: pri proizvodnji na premog, za tretjino manjši od tiste, ki si jo je zakonito privoščil z nezakonitim dovoljenjem Arsa. Petrolkoks bo poslej mimo LC romal na kurišče zgodovine, odpadki na druga smetišča in v druge peči.