Ljudje bodo živeli lepše, kvalitetnejše, močnejši bodo in globlji žep bodo imeli. Imeli bodo samospoštovanje. Obljubljam, da bo bolje. S temi besedami je najverjetnejši prihodnji hrvaški premier in predsednik SDP Zoran Milanović predstavil program opozicijske četverice in napovedal boljšo Hrvaško, če bodo 4. decembra, ko bodo prešteli volilne lističe, slavili zmago. Zelo težka naloga in smela obljuba, sploh ob dejstvu, da predstavljeni program ne navaja brezkompromisnih in zelo ostrih rezov, ki jih država potrebuje po uničujoči vladavini HDZ.
Najnovejša razkritja državnega korupcijskega kriminala – ki ga simbolizira črni sklad HDZ, v katerega se je stekal naropani državni in izsiljeni zasebni kapital – namreč samo dopolnjujejo sliko dve desetletji trajajočega uniče(va)nja domovine, ki jo je za seboj pustila HDZ. Ta stranka Hrvaški ni prinesla le gospodarskega zloma, temveč popoln razpad državnega sistema, predvsem nadzornega. In kar je najbolj tragično: državljane je pahnila v svet popolnega razkroja moralnih vrednot.
Lahko je SDP pred volitvami obljubljati, da bo kmalu bolje, toda vsesplošnega opustošenja, ki ga za seboj pušča HDZ, ne bo mogoče popraviti v enem vladnem mandatu. Niti v dveh ne. Razbiti vzporedni sistem, ki ga je HDZ gradila skoraj dve desetletji in ki sega v mikropore družbenega sistema, je naloga, ki zahteva drastičen poseg v sistem delovanja države, od najmanjše občine, glavnega mesta vse do Banskih dvorov. Zahteva popolnoma novo gospodarsko in družbeno politiko oziroma temeljni premislek, v katero smer naj država sploh gre. Možnosti za uspeh, glede na geografski položaj in priložnosti, ki jih ponuja, je veliko.
Prihodnja oblast je zato pred vrhunsko politično nalogo, ki pa se bo sesula tisti trenutek, ko bodo začeli preračunavati, ali jim bodo obsežne in ostre reforme omogočile ponovno izvolitev. Ob predstavitvi vzornega, a nič kaj radikalnega programa se zdi, da so to napako že naredili. S tem podcenjujejo državljane, ki so se za lepšo prihodnost v preteklosti že odpovedali marsičemu. S kriznim davkom, denimo, tudi delu dohodkov. Prav bi bilo, da bi jih opozicija že danes seznanila, kam vse bo udarila in kako bo bolelo.
Kaj pa HDZ? Pravično bi bilo, če bi jo zaradi »zaslug« iz preteklosti izbrisali iz registra političnih strank in vodilne, ne le Iva Sanaderja, konkretneje povprašali po odgovornosti. Vse tiste, ki so se z naropanim denarjem okoristili neposredno ali posredno, kakor, denimo, premierka Jadranka Kosor, ki ji je črni sklad omogočil razkošno predsedniško kampanjo. Lahko ji celo verjamemo, da za to ni vedela, a to ne zmanjšuje dejstva, da je HDZ na oblast prihajala na nezakonit način. Ne le z nenehnimi prevarami, ko so zanjo glasovali celo mrtvi, ampak z umazanimi korupcijskimi kunami. Zasluge za boj proti korupciji in obglavljanje Sanaderjeve hobotnice po vsem, kar prihaja na dan, preprosto ne bi smelo biti dovoljenje, da še kdaj pridejo na oblast.
A na žalost bodo. Če Milanović z opozicijsko družino ne bo v prvem letu začel razbijati stare Hrvaške, bo ta, čeprav v Evropski uniji, ostala tam, kjer je. Čez štiri leta znova v hadezejevskem državnem supermarketu, kjer se kupuje korist, moč in oblast ter ponižuje tiste, ki nimajo članske kartice ugodnosti.