Tiskane izdaje
Triindvajseti avgust 2011 je bil pomemben datum. Državljani smo v roke dobili orodje, ki je v skoraj realnem času zaznalo, kolikšni so izdatki javnega sektorja, kdo plačuje in kdo z neko storitvijo zasluži. Orodje se je imenovalo Supervizor. V štirih letih delovanja je Supervizor deloval kot orodje, ki zagotavlja poudarjeno transparentnost porabe davkoplačevalskega denarja. Omogočal je spremljanje prelivanja denarja iz proračuna v velike korporacije, male odvetniške pisarne, srednje velika podjetja in na račune zasebnikov.
Danes zjutraj je spletni naslov supervizor.kpk-rs.si mrknil. »Zahtevanega naslova ni mogoče naložiti,« so sporočali računalniki. Sporočilo ni bilo posledica tehnične napake, ampak je Supervizor mrknil zaradi politične volje.
Supervizor je nastal zaradi ocene, da je poslovanje javnega sektorja prepogosto klientelistično. Proračunskih poslov ne dobivajo zgolj tisti, ki so najboljši in najcenejši, pač pa tudi tisti, ki imajo najboljše »zveze«. S Supervizorjem so postali vidni. Aplikacija je spreminjala standarde proračunske higiene.
Okoliščine mrka bodo še predmet analiz. Na kratko skicirajmo: urad informacijskega pooblaščenca zagovarja načelo omejenega dostopa do podatkov, ki se tičejo fizičnih oseb. Vodstvo Komisije za preprečevanje korupcije temu ne zna ugovarjati. Skrbnik aplikacije Supervizor, ki je orodje sestavil zaradi državljanskega entuziazma, pa ne privoli, da bi ta delovala okrnjeno, brez jasne navedbe, kdo je odgovoren, da bistveni podatki na zaslonu manjkajo.
Konflikt se je končal na najslabši možni način. Državljani ne vemo več, kam gre javni denar. A nekaj sto ljudi v državi se tega iskreno veseli.
