Tiskane izdaje
Ko si pred tridesetimi leti iskal taksi, si se lahko usedel v večinoma najboljše avtomobile. Če so doma prevladovale zastave, tu in tam kakšen sarajevski golf, so taksisti vozili mercedese. Čas, ko so bili taksisti elita med vozniki, je mimo. V Celju je borba za prevoze tako huda, da ni več finančnega manevrskega prostora za vlaganje v mercedese. Žal tudi ni več prostora za optimalno vzdrževanje vozil. Licence ni težko dobiti, taksistov je vsako leto več. Lastniki taksislužb zaradi nizkih cen vse težje zvozijo skozi mesec. Njihovi vozniki tudi.
Kdo lahko vozi taksi, ni določeno. Če imajo za profesionalne voznike določene zahteve in preverjanja, tega pri taksistih ni. Ker lastniki taksislužb težko plačujejo že tekoče poslovanje, vozniki večinoma vozijo na črno. Izbor voznikov, ki bi želeli tako služiti, pa ni majhen. Vsi, ki na zakonitem trgu dela priložnosti ne dobijo, lahko poskusijo tu. Veliko je upokojencev, ki poskušajo na tak način popraviti svoje bedne pokojnine, veliko tudi nekdanjih zapornikov, ki jih drugje nočejo. Eden izmed lastnikov taksislužb je dejal, da so direktorji pravzaprav zelo dobri, ker dajejo nove priložnosti tistim, od katerih je družba dvignila roke. Morda so ti direktorji res nove matere Tereze, ampak verjetno ne bi bili, če bi se lahko šli tudi drugače. Tako pa sami govorijo, koliko je treba kateremu inšpektorju plačati, da se permanentno delo na črno nadaljuje. Tudi zato, ker se tak način dela izplača skoraj vsem: lastniku podjetja, vozniku, ki hoče denar na roko vsak dan, potniku, saj je cena prav zato lahko nižja, pa seveda tudi tu in tam kakšnemu »pokvarjenemu« inšpektorju. Kratko potegne »samo« država.
Delo na črno je menda, kot smo izvedeli na gospodarski zbornici, med manjšimi težavami taksislužb. Vsi se le nasmihajo, pomenljivo zacmokajo z usti, po nekaj minutah pa le povedo, da vlada med taksislužbami, ne le v Celju, prava anarhija. Izkaže se, da nekdanji zaporniki ne vozijo le po Celju, ampak tudi v drugih taksijih po državi. Na to so opozorili sami taksisti, ki zdaj zahtevajo spremembo zakona in uzakonjeno preverjanje voznikov. Ne gre zato, da nekdanji zapornik ne bi smel voziti taksija. Gre za to, da je odvisno, kakšno kaznivo dejanje ima za sabo. Če v šolah lahko preverijo, kakšnega učitelja bodo zaposlili in ali nima morebiti v svoji kartoteki obsodbe zaradi pedofilije, bi verjetno za isto stvar lahko preverili tistega, ki otroke pripelje v šolo. Poleg tega v Celju avtobusnega mestnega prometa ni, problem pa rešujejo taksisti.
Taksisti rešujejo celjski mestni promet, občina pa s tem, da ne sprejme odloka o taksislužbah, menda rešuje taksiste. Pravijo, da bi namreč po odloku zahtevali toliko stvari, da bi taksislužbe to težko plačale. Kaže, da je v tej panogi vse ena sama dobrota. Če bi država lahko govorila, bi verjetno spomnila, da je dobrota sirota. Bomo videli, koliko dobrega bo ostalo po intenzivnem inšpektorskem preverjanju nove finančne policije.
