Tanki v Zagrebu

Za nekatere ponos, za druge nepotrebno razmetavanje denarja in ugleda. Za tretje povsem politična prireditev, ki je sicer poudarila praznovanje 20. obletnice akcije Nevihta/Oluja, dan zmage in dan državljanske hvaležnosti ter dan veteranov – dneve, ki jih na Hrvaškem slavijo kot državni praznik.

Skoraj tri tisoč sodelujočih, na stotine vojaških vozil, s tanki vred, letala, koračnice in vznesene domovinske pesmi so označile dogodek, s katerim so, vsaj tako zatrjuje hrvaški politični vrh, »pokazali ne svojo pripravljenost na vojno, ampak zavezanost miru«. Poleg tega še, »da je to hrvaška zgodovina in hrvaška usoda«, kot je poskušal biti poetičen hrvaški premier Zoran Milanović v pojasnjevanju odločitve o dogodku, ki je sprl tako domač, hrvaški politični prostor, kot je zanetil tudi številne iskre in pomisleke v tujini.

Ob teh ne gre zanemariti ne majhnega števila svojevrstnih paradnih diplomatskih akrobacij, tudi slovenske zunanje politike. Osrednji igralec je bila najbrž Srbija, ki je z obsežno diplomatsko akcijo opozarjala, da Hrvaška preveč poudarja dogodek v svoje nacionalistične namene, zanemarja pa žrtve in pregon Srbov v akciji Nevihta z osvobojenega ozemlja. Kako si drugače razložiti, da ni le Slovenija najprej napovedala svoje sodelovanje v paradi, ampak tudi številne druge. Med njimi tudi Slovaška, katere helikopterji so ostali doma. Ni bilo tudi tujih vojakov, ki bi paradirali, ampak so nekatere tuje vojaške zastave nosili kar hrvaški strumni vojaki.

Ali to kaže na mednarodni položaj Hrvaške v tem trenutku, bodo pokazali prihodnji meseci, gotovo pa drži dejstvo, da so se številne države, sicer povabljene in sosednje, odločile, da ne bodo sodelovale na tem hrvaškem notranjepolitičnem dogodku.

Čas pred parado pa je mineval neprimerno bolj nemirno, kot je sicer potekala parada. Že pred časom je prišla namreč zamisel o vojaški paradi iz hrvaške vlade, ki se je odločila, da bi z njo, in sicer v Zagrebu, zaznamovali letošnjo okroglo obletnico akcije Nevihta. To je naletelo na ostre kritike opozicijske HDZ ter dela njej zvestih političnih satelitov in veteranskih združenj. Ti so zagovarjali proslavo zgolj v Kninu, kjer je na oblasti sicer HDZ. Vlada naj bi s parado le hotela zmanjšati pomen tradicionalne osrednje proslave v Kninu in utrditi politični položaj, so vpili z desnice. Prepirov, obtožb in težkih besed z obeh bregov ni manjkalo, nato je bil le sklenjen kompromis.

Zgodilo pa se je pričakovano. Praznovalo se je dva dni. Vse je bilo enako kot leta prej. Le hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je poskrbela za presenečenje, ko je izrazila sožalje tudi srbskim civilnim žrtvam v akciji Nevihta. Edina med vsemi slovesnimi govorci.

Vendar je ostalo tudi dejstvo, da tanki v Zagrebu za veliko večino zunanjih opazovalcev niso bili dobro sporočilo. Pa naj se hrvaška oblast še kako trudi pojasnjevati, da so kazali le – zavezanost miru.