Tekoči trak

Javnih sredstev za znanost je premalo, zato bi bilo razumljivo, da bodo ta še bolj premišljeno razdeljena. Toda, kot smo zadnje dni ugotavljali v Delu, to ne drži.

Agencija za raziskovalno dejavnost je maja objavila razpis za sofinanciranje znanstvenih monografij, med odobrenimi so se znašle tudi astrološke knjige. Te so v bazo Sicris že vpisane kot znanstvene monografije, niso pa kot take še verificirane od pristojnega organa. Če jih ta ne bo prepoznal kot znanstvene, jim denarja ne bodo izplačali, trdijo na agenciji.

So pa vse astrološke knjige dobile na razpisu vse mogoče točke. Le kako je to mogoče? Ker po merilih razpisa strokovno (ali bolje tehnično) komisijo pomen prijavljenih monografij za razvoj znanstvenega področja ter slovenski ali mednarodni prostor letos ni zanimal. Pomembno je bilo predvsem, koliko Sicris točk so zbrali njeni avtorji. Oziroma drugače: ali je avtor izdajal znanstvene dela kot po tekočem traku. Za to je bil nagrajen.

Drugo merilo na razpisu, ki je zagotovil točke, sta bili dve recenziji monografije, ki ju je poslal sam prijavitelj. Nismo še brali dela, za katerega bi bila naročena recenzija negativna. Morda beremo premalo.

Dan pozneje smo pregledali še izbrance na drugem razpisu agencije, ki je spodbujal zaposlovanje mladih doktorjev znanosti. Na razpis so se lahko prijavili le tisti, ki so bili kot brezposelni vpisani na zavodu za zaposlovanje. Koliko časa, v razpisu ni bilo določeno. Napaka!

To zdaj, ko so sredstva že razdeljena, priznavajo tudi na agenciji. Spet so namreč izpadli nekateri izvrstni mladi znanstveniki, ki do zdaj niso imeli možnosti, da bi sodelovali s fakultetami ter tako ne raziskovati in objavljati, kar je v sedanjem sistemu ključno pri pridobivanju točk za kandidiranje na različnih razpisih. So pa zato bile uspešne nekatere fakultete in inštituti z mladimi doktorji znanosti, ki so bili še v času razpisa zaposleni na teh istih visokošolskih zavodih. Na zavod so jih njihovi mentorji poslali le za nekaj dni. To je storil tudi predsednik znanstvenega sveta agencije, sicer v vlogi vodje programske skupine na fakulteti.

Naslednjič bo drugače, obljublja direktor agencije. Kaj več odločnega od njega nismo slišali. Nič tudi ne o zgledu, ki bi ga posameznik že kot profesor, še bolj kot predsednik znanstvenega sveta, moral dajati mladim doktorjem znanosti in družbi. Prav tako nič o odpiranju zaprtega znanstvenega prostora. Kot tudi ne o odgovornosti in sankcioniranju neodgovornih – tudi sodelujočih pri pripravi razpisa. Agencija kot ključna institucija, ki razdeljuje sredstva, bi namreč morala natančno razmisliti, kakšna merila bodo privedla do izbora najbolj kakovostnih med prijavljenimi. In vnaprej bi ji moralo biti jasno, da računalniški izbor s seštevanjem nekih točk tega ne bo sposoben. Konec koncev je seznam izbranih od komisije na obeh razpisih moral potrditi tudi znanstveni svet in direktor. Vsakdo, ki vsaj približno pozna razmere in povezave v slovenski znanosti, bi pri tem zastrigel z ušesi. Oni niso. Ker je očitno tudi podeljevanje milijona evrov postalo delo kot po tekočem traku.