Neuspeh

Vrh območja evra je spremljala velika negotovost, saj so bili na mizi še vsi scenariji. Zadnji grški predlogi, ostrejši od zavrnjenih na referendumu, so sicer bliže pričakovanjem upnic, a z njimi se ne da odpraviti težav. Recept, sprva predviden zgolj za nekaj mesecev, ne more biti čarobna paličica za rešitev čedalje globlje krize v državi, ki se je v zadnjih mesecih približala popolni katastrofi.

Finančna razsežnost vprašanja je - kljub orjaškim in čedalje večjim zneskom, ki so na mizi - le en del zgodbe. Najbolj pogrešana sta zaupanje in verodostojnost. Ker zaupanja v Aleksisa Ciprasa nimajo (več), upnice ostajajo v praznem prostoru. Bo njegova vlada ali katera od njenih naslednic sploh izvajala program, ki bi bili sprejet v zameno za več deset milijard finančnih injekcij?

Poleg tega Grki množično zavračajo ponujene rešitve. Zato lahko vsak sveženj dobi status izsiljevalskega in ponižujočega diktata trojke, ki da Grke sili še večjo bedo, recesijo, nezaposlenost. Zadnji predlogi Wolfganga Schäubleja spominjajo že na uvajanje protektorata. Nadaljnja težava je, da grški institucionalni sistem ne more izvajati rešitev, ki bi delovale, denimo, na Irskem in Portugalskem.

Tudi če bi sporazum na koncu dobil blagoslov, bodo težave z Grčijo še dolgo ostale na dnevnem redu evropske politike. Država bo ostala ne samo gospodarsko in socialno, ampak tudi politično nestabilna. Zaradi tega lahko vse kupčije, sklenjene na bruseljskih nočnih pogajalskih seansah v praksi padejo v vodo. Vsekakor bo območje evra moralo svoj dolgoročni okvir odnosov z Grčijo urediti na novo.

Sicer preostane le še grenka ugotovitev, da je bilo petletno reševanje velika polomija, da je dosedanja pomoč izgubljena in da bodo tudi prihodnja posojila bliže neposredni proračunski pomoči Grčiji kot logiki: posojila zgolj v zameno za reforme. Celotna grška zgodba je pri načrtovani institucionalni prenovi denarne unije, vsaj najboljše znamenje, kaj območje z evrom v prihodnosti ne bi smelo biti.