Teža lahkosti

Negativna kadrovska selekcija se, kot kaže, zdaj seli na širše področje javnega.

Objavljeno
25. april 2017 22.27
RTV SLO, Igor Kadunc
Klara Škrinjar
Klara Škrinjar

Novi stari obraz, torej. XY. Po XY letih delovnih izkušenj se je odločil, da se poskusi na samem vrhu. Ni si izbral lahkega poklicnega izziva. Bo XY uspelo prekiniti kontinuiteto dosedanjih vodstev in premakniti zarjavelo kolesje? Napake vidi in jih sprejema …

To je del zapisa podpisane avtorice izpred skoraj natanko sedmih let. Namesto XY je stalo: Marko Filli, 15, Koprčanu. Danes lahko pomensko spremenjene besede znova vstavimo noter. Premiki koles še niso zdrgnili rje s starega železja.

Vedoč to se zdijo prve besede Igorja Kadunca, ki je včeraj prevzel vodenje javnega radiotelevizijskega servisa in ki je nekoč že tvoril vodstvene strukture RTV – bil je pomočnik generalnega direktorja RTV za poslovno področje –, izjemno pomenljive. In sicer da ne bo zganjal revolucije.

Zakaj? Ker se s tem nakazuje averzija do sprememb. RTV verjetno res ne potrebuje krvave revolucije, če nadaljujemo v dotični naraciji, zagotovo pa potrebuje revolucijo, torej korenite spremembe. Ponavljanje zatečenih vzorcev že dolgo ni (več) dovolj. Kadunc je napovedal, da bo sestavil skupino za prenovo. Kar je ključno zdaj, je denimo to, koga bo imenoval v omenjeno skupino. In sploh to, s kom se bo obdal. Ali bo vendarle zaupal progresivnim kadrom ali bo svoje videnje revolucije prenesel na vse ravni upravljanja.

Zadnje bo zagotovo velik zalogaj, saj je RTV danes v razmerah, ki niso zavidljive. Zaradi velikosti sistema in (velikosti) preteklih napak; zunanjih, političnih, a tudi notranjih. Med njimi so številne kadrovske in številne vsebinske, ki so RTV drago stale, tudi razvojnega denarja, Eutelsatovih delnic. Ta je, mimogrede, v hišo stekel ravno v času prejšnje Kadunčeve prisotnosti v vodstvenih strukturah.

A nazaj k njegovemu imenovanju. Pomenljivo je tudi to, da je novi generalni direktor upokojenec. To ne zmanjšuje ali zvišuje njegove kredibilnosti, je pa s takšnim statusom zagotovo prost bremen črnih pik, ki jih takšna funkcija očitno prinaša za nadaljevanje kariere – kakršne koli, pač. Da prinaša črne pike že toliko, da se ji vsi, ki mislijo na jutri, očitno raje izognejo kakor zagrizejo vanjo, sklepamo po košarici kandidatov, ki so se na koncu pomerili za prestol. Bil je – eden. Negativna kadrovska selekcija torej deluje tudi zunaj politike in se, kot kaže, seli na širše področje javnega. Kar je znak za alarm. Zdi se, da se za vodenje vse več pomembnih funkcij v družbi odloča vse manj kompetentnih profesionalcev.

Čeprav je marsikaj v tej družbi gnilega in pokvarjenega in čeprav je marsikaj prav takšnega tudi na RTV, se je vendarle treba zavedati, da je to tisti servis, ki je eden izmed osnovnih graditeljev svobodne družbe in kazalnik demokratičnih standardov, predvsem pa tisti servis, ki bi moral delati družbo boljšo in preglednejšo. Zadnja namera je tako pomembna, da bi po letih krize vodenja in produkcije pa tudi ignorance države kot njene ustanoviteljice zadnje poteze morale biti krepko bolj odločne in strateške, predvsem pa krepko bolj ambiciozne. Takšne, da gledalcu/poslušalcu/bralcu na koncu ne bi bilo treba razmišljati o tem, kdo je direktor omenjene ustanove.