Težave s pravičnostjo

Nemška SPD lahko vsaj del grenkega volilnega poraza v dosedanji »rdeči trdnjavi« Severnem Porenju-Vestfalija pripiše lokalnim in celo mednarodnim vzrokom. Pod vladavino deželne premierke Hannelore Kraft so v najštevilčnejši nemški deželi rasli dolgovi, brezposelnost in kriminal, zmagoslavne krščanske demokrate pa je pomagala vleči naprej kanclerka Angela Merkel, ki ji v negotovem mednarodnem položaju Nemci bolj zaupajo kot drugim politikom. Najstarejša nemška stranka, ustanovljena na dediščini delavskega gibanja iz 19. stoletja, pa bi se morala vseeno vprašati o svojih ciljih v enaindvajsetem.

Socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz je doslej poudarjal družbeno pravičnost, a so se po prvi evforiji volivci začeli odvračati od njega že pred volitvami za düsseldorfski deželni parlament. Nemci niso sebični, saj so svojo pripravljenost pomagati pomoči potrebnim bolj kot katera koli država Evrope in sveta dokazali med zadnjo begunsko krizo. Pri iskanju receptov za dobro družbo pa se jim zahteve po pravičnosti pogosto zdijo le iskanje izgovorov za izogibanje delu, pa čeprav jih predstavljajo delavske stranke. Dediči nacistične Nemčije dobro vedo, da so lahko ponosni le na svoja obdobja gospodarskega vzpona, teh pa niso prinesli večji stroški za socialo, ampak spodbude poslovanju in delu.

Nemški socialdemokrati imajo smolo, da se zna krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel kititi celo z njihovimi socialnimi uspehi, kar samo dokazuje, kako napredno vlogo so že odigrali v družbenem in socialnem razvoju Nemčije. A vsaka država za dobro počutje svojih državljanov – in Nemčija še toliko bolj – potrebuje gospodarski razvoj in čim bolj polno zaposlitev svojih prebivalcev, nemške socialdemokrate pa še danes zaznamuje zavračanje reform, ki so v delovni proces vrnile številne prejemnike socialne pomoči. Kanclerja Gerharda Schröderja, ki jih je uvedel s svojo Agendo 2010, so spodnesli prav njegovi socialdemokrati, in to najprej v Severnem Porenju-Vestfalija.

Da obračanje k skrajni levici odnaša podporo večinskih sredinskih volivcev, prav zdaj dokazuje britanski laburist Jeremy Corbyn, ki ga bo na junijskih volitvah najverjetneje pohodila konservativna premierka Theresa May. To spominja na znamenito izjavo njene predhodnice Margaret Thatcher o največjem problemu socializma, da slej ko prej zmanjka denarja drugih ljudi. Stranke, ki hočejo z visokimi davki financirati najrazličnejše pravične projekte, se večini volivcev ne zdijo pravične.

Dilema bo še ostrejša, ko bosta avtomatizacija in digitalizacija obračunali s številnimi sedanjimi deli. Če sodimo po prejšnjih tehnoloških revolucijah, bo dovolj dela tudi za človeka, a se bo moral učiti in prilagajati, k temu pa bi mu morala pomagati prav politika, ki mora biti za to usmerjena v prihodnost – in v politično sredino. Do levo usmerjenih volivcev ni pravično, da jo marsikje vse bolj zavzemajo desne stranke.