Tiskane izdaje
Predstavniki vlade so šele ob zadnjem obisku ribičev pokazali določeno stopnjo razumevanja pomembnosti mejaške vloge ribičev. Država je zdaj s konkretnimi ukrepi razglasila, da jih bo varovala. Vsakemu ribiču, ki bo zaradi incidentov na morju ostal brez mrež, če bo imel poškodovano plovilo, če bi moral po krivem plačevati kazen in imeti druge stroške pri hrvaških organih, so pripravljeni kriti stroške. Smer je prava, vprašanje je, kako se bodo ukrepi obnesli v praksi.
»Če nam bodo nepridipravi odnesli mreže iz našega morja, bomo čez pol leta morda res dobili odškodnino, kako pa bomo živeli do tedaj? Če nam bodo Hrvati zaplenili čolne, nam bo država plačevala preživnino?« so negotovi ribiči. Nikakor jim ne gre v račun niti določilo, da bodo smeli hrvaški ribiči loviti v slovenskem morju in slovenski v delu hrvaškega morja (do Vrsarja). Asimetrija interesov je na dlani: za takšen ribolov se morda zanimajo tri slovenske kočarice in ena ladja s plavarico. Več kočarjev je zatrdilo, da jih takšna menjava morja sploh ne zanima. Še najmanj pa to zanima kakih 30 mrežarjev. Že zato, ker nimajo plovil za dolgo plovbo in bi bili stroški dolge plovbe proti jugu previsoki za prgišče ulovljenih rib. Medtem pa bi na svoje domače morske njivice dobili dodatne ribolovce.
Kako naj ribiči verjamejo obljubam, da jim bo država pomagala do močnejšega in sodobnejšega ladjevja, če so jim zdaj 20 let prali glavo s tem, da EU zahteva zmanjšanje ribiškega napora, če so jim vsem skupaj za obnovo ladijskih motorjev nazadnje namenili 25.000 evrov, kolikor stane en motor majhnega ribiškega čolnička, če so jim ukinili ribiško pisarno ...? Kakšna pomoč je to? Koliko je ostalo mladih slovenskih ribičev? Koliko je tistih, ki lahko preživijo samo od ribištva? In zakaj večina od teh, ki živijo samo od ribištva, ostaja dolžna prispevke državi, ker zasluži komaj za golo preživetje?
Slovenska država je zagotovo svetovna prvakinja v zmanjšanju količine ulova rib. Leta 1983 so jih nalovili 7915 ton, še leta 1993 so jih 2000 ton. Lani so jih 152 ton. Država se bo morala zelo potruditi, da bo ribištvo toliko usposobila, da bodo ribiči lahko igrali vsaj približno vlogo mejašev na morju. Šele po korektnem odnosu s svojimi ribiči bo lahko pričakovala približno resen dialog s sosedi. Pot do dogovora s Hrvaško bo še dolga. Koliko ribičev bo ostalo do tedaj? Pred 16 leti je imela Slovenija z Drnovšek-Račanovim sporazumom še stik z odprtim morjem. Samo 16 let kasneje smo že pozabili nanj. Kaj nas čaka čez 16 let?
