Tiskane izdaje
»Rad bi videl, kako bodo to storili,« je dejal nekdo iz ekipe nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja, ko je lansko jesen novopečena posadka njegovega naslednika Dušana Mramorja začela renčati, da je treba vrtoglave plače vodilnih v DUTB oklestiti in jih spraviti v okvire, sprejemljive za našo državo. K temu je namreč slabo banko pozival že Čufer, a je pri tem izzvenel kot brezzobi tiger.
Ko je sedanja vlada marca letos sprejela novo politiko plač, s katero je zaukazala znižanje prihodkov vodilnih v DUTB, se je zdelo, da je tiger le pokazal zobe. A dogajanje v zadnjih dneh je razkrilo, da sta si šefa DUTB plačo znižala le začasno, slaba banka pa je ob blagoslovu njenega upravnega odbora prvemu možu DUTB Torbjörnu Månssonu februarja – torej tik pred znižanjem plače – z aneksom za nazaj zvišala plačo na astronomskih 36.900 evrov bruto. V DUTB pojasnjujejo, da je šlo pri tem manevru le za izplačilo zasluženega variabilnega dela, a pri tem niso bili najbolj prepričljivi.
Predsednik upravnega odbora slabe banke Lars Nyberg je danes javnost miril, da niso izplačali niti evra več, kot je dovoljeno, in da bodo za odpravo sumov o nepravilnostih anekse zamenjali z novimi pogodbami. A minister Mramor, ki se je, kot kaže, odločil temeljito počistiti plačni Avgijev hlev, zahteva dodatna pojasnila o izplačilih. Dogajanje v DUTB pa že dviguje temperaturo v koaliciji in parlamentu, saj so plače vedno prvovrstna politična tema.
DUTB se zdaj zavzema, da bi tudi za plače njihovega vodstva veljala pravila Lahovnikovega zakona, ki je omejil plače v državnih podjetjih. To bi bilo navsezadnje še najbolj prav. Če velja za Slovenski državni holding, ki upravlja celo več milijard evrov premoženja, ni razloga, da ne bi tudi za slabo banko.
