To ni davek, to je plen

Ministrstvo za finance vztraja pri visoki obdavčitvi vseh stanovanjskih (in drugih) nepremičnin, in kot smo zvedeli pretekli teden, si je zagotovilo soglasje koalicijskih strank. Verjamemo, ker si zlahka predstavljamo, da nimajo veliko zamisli, kako sicer zbrati 386 milijonov evrov.

V novi različici izhodišč za zakon o davku na nepremičnine ministrstvo pri stanovnjskih nepremičninah predvideva obdavčitev z 0,15 odstotka posplošene tržne vrednosti. Štiri davčne stopnje je glede na junijski predlog znižalo in iz obdavčitve izvzelo sakralne objekte. Tako so zdaj tudi pričakovani prihodki za 80 milijonov evrov nižji kot junija, ko so predlagatelji iz nove dajatve načrtovali 466 milijonov evrov: 233 milijonov za državno blagajno in prav toliko za občinske proračune. Tudi nižji znesek pa je še vedno za 193 milijonov višji od sedanjih občinskih prihodkov iz nepremičninskih dajatev, ki jih namerava ministrstvo nadomestiti z novim davkom.

Oblast je torej povsem opustila temeljno načelo za novo dajatev, ki so nam ga vlade »prodajale« kakšnih dvajset let. Vseskozi smo namreč poslušali zagotovila, da je namen novega, »sodobnega«, nepremičninskega davka občinam zagotoviti približno toliko denarja, kot jim ga prinaša nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in nekaj manjših nepremičninskih virov. Zdaj nam vlada pripravlja obdavčitev, ki bo lastnike nepremičnin po izračunih predlagateljev obrala dvakrat bolj, po izračunih lastnikov pa tudi trikrat ali štirikrat bolj. Tako je, ker vlada ne namerava le posodobiti obdavčitve stanovanjskih in drugih nepremičnin, ampak ob občinskem uvaja še državni davek na nepremičnine, ki bo lastnikom zaplenil 193 milijonov evrov, torej delež, predviden za državni proračun. Le polovica novega davčnega plena bo namreč pripadala občinam, druga polovica državnemu proračunu. Zato bomo znova in znova ponavljali: načrtovana obdavčitev nepremičnin je previsoka in oderuška.

Oblastnike pri radi spomnili, da je leta 2007 tedanja vlada Sloveniji pri Evropski komisiji izgovorila pravico, da sme od 1. januarja 2008 na trgu stanovanjskih nepremičnin še naprej uporabljati tudi znižano stopnjo davka na dodano vrednost. To ji je uspelo, ker se je v svoji utemeljitvi sklicevala na pomembno vlogo stanovanj v slovenski družbi. »Iz naše utemeljitve izhaja, da je stanovanje pri nas tudi socialna komponenta in da imajo slovenski državljani že po ustavi pravico do primernega bivališča, zato bo država naredila vse, da bi državljanom omogočila nakup stanovanj in primerno bivališče,« nam je leta 2007 povedal tedanji državni sekretar Andrej Šircelj. No, njegova vlada je uzakonila množično vrednotenje nepremičnin.

»Razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je lani prvič zmanjšal – in sicer za 1,7 odstotka – zaradi naraščajoče brezposelnosti, zmanjševanja mase plač in drugih prejemkov,« ugotavlja Banka Slovenije v poročilu o finančni stabilnosti. V takšnih okoliščinah jim država pripravlja še visoke davčne račune za bivališča.