Tiskane izdaje
Slovenija nima veliko nafte in plina, ima pa 87 naravnih termalnih izvirov in razvit zdraviliški turizem. Ta v turistično blagajno prinese tretjino prihodkov. Naravna zdravilišča, terme in toplice, so večinoma postavljeni v vzhodni polovici in na jugu države na, v primerjavi z osrednjo in zahodno Slovenijo, manj razvitih območjih. Torej so še kako pomembna tudi za zaposlenost in bruto prihodek območij, kjer topli vrelci izvirajo.
V času, ko vlada išče nove prihodke za proračun in se je odločila urediti tudi koncesnine - nekatere prošnje za dodelitev koncesij na pristojnih ministrstvih že deset let ležijo v predalih - ter se začenjajo tisti, ki naj bi jih plačevali, pritoževati, je spet treba spomniti na sorazmernost.
V vladnih dokumentih in strategijah, česar najvišji predstavniki države med obiski Expa v Milanu nikoli niso pozabili omeniti, je turizmu namenjena posebna vloga in nanj računa tudi blagajna ministra za finance. Strategija razvoja slovenskega turizma govori o povečanju konkurenčnosti, ugodnem poslovnem okolju in domiselnem trženju turizma. Tudi zdraviliškega.
Toda odločbe o plačevanju koncesnin, ki jih že od avgusta postopno prejemajo slovenska zdravilišča oziroma vsi, ki termalno vodo uporabljajo za ogrevanje in potrebe kopališč, niso napisane v duhu izvajanja strategije, ampak so namenjene le polnjenju državnega proračuna.
Kaj je bilo prej, termalna voda ali slovenska vlada? V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč opozarjajo, da bodo za okoli petkrat oziroma petnajstkrat višje koncesnine večino zdravilišč pahnile v izgube. Izračune je treba preveriti in se odločiti: hoče proračun iz zdravilišč več davka od razcveta turizma in večjega prometa ali bo raje pobral koncesnine, zdravilišča pa prepustil stagniranju?
