Lep, a skoraj pozabljen običaj je, če počakaš na izsledke raziskave, preden začneš obdolževati, obtoževati in obsojati storilce tako grozljivih dejanj, kakor je bila domnevna sestrelitev malezijskega potniškega letala nad Ukrajino. Vsaj tako pravijo v Moskvi, ki velja na Zahodu za glavnega krivca za vse, kar se zdaj dogaja v po površini največji evropski državi. Toda mednarodna preiskava je že vnaprej obsojena na neuspeh, so prepričani na Zahodu, saj so lahko z nenadzorovanega prizorišča tragedije, v kateri je izgubilo življenje 298 ljudi, uporniki odstranili vse dokaze, ki bi jim utegnili škoditi. Da je ta skrb utemeljena, so se na svoje lastne oči prepričali gledalci televizije Sky News, ko se je njen poročevalec Colin Brazier pred kamerami po mrhovinarsko sprehodil med trupli in brskal po prtljagi nesrečnikov.
Uporabniki takega novinarstva preiskave niti ne potrebujejo, saj so jim britanski tabloidi že od začetka z velikimi naslovi z naslovnic kričali o ubijalcu: ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Tudi v Washingtonu so vse bolj prepričani, da je za vsem skupaj razvpiti poglavar Kremlja. Rakete so bile v vsakem primeru ruske, tudi če bi jih izstrelila ukrajinska vojska, ki je tako kot uporniki opremljena z oborožitvijo svoje vzhodne sosede. Resnici na ljubo, to ne bi bilo tako neverjetno, saj je ukrajinska vojska pred 13 leti že dokazala, da zna tudi v povsem mirnem času z neba sklatiti civilno letalo. Če bi se to zgodilo, bi bila najbrž za vse skupaj kriva zastarela sovjetska tehnologija, ki ne loči civilnih plovil od vojaških letal. A ker so ZDA prepričane, da so streljali uporniki, je zanje glavni storilec postala Rusija, ki da jih oborožuje, uri in jim pošilja vojaške strokovnjake. Če bi bilo to v tem primeru res, si v Natu lahko bodisi oddahnejo bodisi se primejo za glave: njihova na novo odkrita stara hladnovojna sovražnica ima tako slabo usposobljene vojaške strokovnjake, da ne ločijo niti med civilnim in vojaškim letalom.
Do zdaj vsaj posredni dokazi, ki jih je bilo mogoče izluščiti iz surove informacijske vojne, kažejo na krivdo upornikov, ki so se celo sami hvalili, da so sestrelili še eno ukrajinsko vojaško letalo, potem pa brž umaknili zapise z družabnih omrežij, ko so zgroženo ugotovili, kaj so storili. To je seveda trenutno zgolj utemeljeni sum, a če se potrdi, bo morala Moskva dokazati, da tudi dela, kar govori, in narediti vse, da bodo storilci kaznovani. A da bi bil zaključek takšne pravljice res srečen, bi moral biti uravnotežen. Za krivca številka dva bi morali razglasiti ukrajinsko državo, ki je pustila, da civilno letalo leti nad območjem, kjer so oboroženi spopadi. Ne le da so se sami uporniki pred mesecem hvalili, da so ukrajinski vojski zasegli samohodne raketomete Bukev, le dva dni pred katastrofo je oblast v Kijevu sama sporočila, da so jim »teroristi« sestrelili vojaško transportno letalo na višini 6500 metrov. Če ne prej, bi morali po tem dogodku takoj zapreti zračni prostor, saj orožje, ki nese tako visoko, poleti tudi trikrat višje. Pred takšnimi pošastmi pa tako kot pred kakimi ročnimi metalci civilna letala ne morejo pobegniti v višine.













