Trenutek streznitve

Odziv britanske vlade na napad v Salisburyju je prekinil tradicijo pasivnosti, ki je dolga leta zaznamovala njene odnose z Rusijo.

Objavljeno
14. marec 2018 21.07
TOPSHOT-BRITAIN-RUSSIA-POLICE-ESPIONAGE
Jure Kosec
Jure Kosec
Od umora nekdanjega ruskega agenta Aleksandra Litvinenka leta 2006 se je Združeno kraljestvo poskušalo izogibati neposrednim konfliktom z Rusijo, za katero je neodvisna preiskava skoraj desetletje kasneje ugotovila, da je bila odgovorna za agentovo prezgodnjo smrt.

Britanijo, predvsem pa tamkajšnjo rusko diasporo, je atentat na Litvinenka, ki je umrl za posledicami zastrupitve z radioaktivnim polonijem, vidno pretresel. Toda zaporedne britanske vlade niso bile pripravljene sprejeti konkretnih ukrepov proti Moskvi predvsem iz strahu pred tem, da bi na ta način škodile tistim sektorjem otoškega gospodarstva, ki so se močno zanašali na ruski denar. Med vrsto slabih možnosti so izbrale manj škodljivo. Vsaj mislile so tako. Napad v Salisburyju je bil trenutek streznitve.

Odločitev britanske vlade, da v odzivu nanj iz države izžene 23 ruskih diplomatov, prekine vse visoke politične stike z Rusko federacijo in zahteva sklic izrednega zasedanja varnostnega sveta OZN, je prekinila tradicijo pasivnosti, ki je zaznamovala več kot desetletje odnosov z Rusijo. Britanska premierka Theresa May je v nastopu pred parlamentom dejala, da zaradi ruske neodzivnosti na zahteve Londona po obrazložitvi napada v Salisburyju ni mogoče priti do drugačnega sklepa, kot da je bil poskus umora Sergeja Skripala in njegove hčere Julije delo ruske države.

Njen oster odziv temelji na dokazih, ki jih bo Združeno kraljestvo v nadaljevanju preiskave napada zagotovo delilo s pristojnimi mednarodnimi institucijami, začenši z organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki bo imela tudi sama priložnost potrditi britanske ugotovitve, da je živčni strup, ki je skoraj ubil Skripala in njegovo hčer ter ogrozil življenje več deset, če ne več sto britanskim državljanom, del skupine bojnih strupov »novičok«, ki jih je v preteklosti razvila ruska vojska in ki bi jih morala Moskva skladno s svojimi mednarodnimi obveznostmi uničiti.

Podatek, da ti strupi očitno še obstajajo, bi moral povzročiti zaskrbljenost ne samo na Otoku, ampak tudi drugod po Evropi in na Zahodu. Dosedanji odzivi britanskih zaveznic, tako znotraj Nata kot v Evropski uniji, so ustrezali resnosti dogodka v Salisburyju. Zaveznice v Natu so v skupni izjavi včeraj izrazile globoko zaskrbljenost nad prvo uporabo kemičnega orožja na Natovem ozemlju od vzpostavitve zveze nekaj let po drugi svetovni vojni. Opozorile so, da konvencija o prepovedi kemičnega orožja, ki je začela veljati leta 1997, predstavlja enega od temeljev preprečevanja širjenja orožja za množično uničevanje.

Rusija se je na britanske ukrepe odzvala z mešanico zanikanja in posmehovanja. Na vsakem koraku je poskušala spodbijati legitimnost britanske preiskave. Toda prej ali slej bo morala odgovoriti na obtožbe.