Tiskane izdaje
Vladna koalicija danes ni razpadla. Visokodoneče in grozeče besede manjših koalicijskih partnerjev o potopu biblijskih razsežnosti so se po odločitvi vlade, da ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc lahko podpiše že parafirani sporazum z zdravniškim sindikatom Fides, spremenile v interpretacijo, da je na vladi večina preglasila manjšino. Razmerje moči med ministrsko kvoto SMC ter kvoto Desusa in SD je bilo 9 proti 7. O začasnem razpletu zadnje koalicijske krize bi na kratko lahko dejali: tresla se je gora, rodila se je miš. Predsednik vlade Miro Cerar je s tem lahko zadovoljen, ker je koalicijskim partnerjem in slovenski javnosti dokazal, da je šef vlade on, ne kdo drug iz koalicije. Denimo prvak Desusa Karl Erjavec, ki danes odnosov ni zaostroval.
A zmaga Mira Cerarja v merjenju moči z drugima dvema koalicijskima partnerjema bi se kaj hitro lahko spremenila v pirovo zmago zaradi okoliščin najbolj dramatične vladne krize v tem mandatu. Cerar se je frontalno lahko soočil z Desusom in SD, ker je vedel in računal, da se nikomur trenutno še ne mudi na volitve. V igri blefiranja, kdo bo prvi pritisnil na zavoro, je Cerar dobil etapno dirko. A ga za vogalom čaka še veliko izzivov, zaradi katerih lahko ocenimo, da bo do konca leta in prihodnje leto še bolj burno.
Vlada mora, če hoče imeti proračun za prihodnje leto v predvidenih okvirih, skleniti dogovor s sindikati javnega sektorja. Če ji ne bo uspelo, bo morala sprejeti intervencijski zakon, ki pa ga Desus - kot napoveduje - ne bo podprl. Brez dogovora bi se sprostili varčevalni ukrepi v javnem sektorju, vredni 215 milijonov evrov, zaradi česar javne finance ne bodo skladne s fiskalnim pravilom. Če pridejo do te točke, lahko Cerar računa na opozicijsko ustavno obtožbo, saj komaj čakajo, da bi prekucnili vlado. Današnje razkazovanje mišic SMC na vladi se čez čas lahko izkaže za usodnejše, kot se zdi danes.
